Nikola Tesla je umrl star 86 let v hotelu New Yorker v sobi številka 3327 in ni dočakal 100 let, kot je napovedoval. »Prihajam iz družine, kjer so člani dočakali visoko starost. Pričakujem, da bom tako kot predniki dočakal najmanj 100 let,« je napovedal v nekem intervjuju. »Kapitalistični sistem je enako nepripravljen na radikalne preobrazbe kot v Teslovem času« Številne biografije opevajo in mistificirajo Nikolo Teslo in njegovo ekscentričnost, kar je past, ki se ji je težko izogniti....
Nikola Tesla je umrl star 86 let v hotelu New Yorker v sobi številka 3327 in ni dočakal 100 let, kot je napovedoval. »Prihajam iz družine, kjer so člani dočakali visoko starost. Pričakujem, da bom tako kot predniki dočakal najmanj 100 let,« je napovedal v nekem intervjuju.
»Kapitalistični sistem je enako nepripravljen na radikalne preobrazbe kot v Teslovem času«
Številne biografije opevajo in mistificirajo Nikolo Teslo in njegovo ekscentričnost, kar je past, ki se ji je težko izogniti. Pesniku, uredniku in dramatiku Tiborju Hrsu Pandurju, ki je v slovenščino pred kratkim prvič prevedel Teslovo temeljno delo Problem povečevanja človeške energije, prevod pa je pospremil s spremno besedo, dolgo kar 300 strani, je to uspelo. Poglobil se je v Teslove izume in obdelal težave, ovire in nerazumevanje, na katere je naletel »največji znanstvenik 20. stoletja«. Raziskovanja se je lotil istega leta, ko je njegov zdaj pokojni stric Tomaž Pandur ustvaril predstavo Tesla Electric Company. Enigma z imenom Nikola Tesla je oba prevzela, »saj gre za eno največjih tragedij 20. stoletja oziroma paradigmo boja med kapitalom in neusahljivo kreativnostjo prometejskih razsežnosti«. Spisali ste avtoritativno delo o Nikoli Tesli, ne samo v slovenskem pač pa v svetovnem merilu. Pred tem je bila bera knjig o Tesli v slovenščini skromna pa tudi v svetovnem merilu je bil genialni izumitelj spregledan. Zakaj?Od devetdesetih let naprej je njegova popularnost izjemno narasla. Vesel sem, da bo v slovenščini kmalu izšla knjiga Mirana Perhavca, ki bo ključno dopolnila Teslovo izkušnjo v Evropi pred odhodom v ZDA. S svojimi izumi je želel preobraziti ekonomsko, družbeno in politično bazo človeštva, zato njegove predlagane in domnevno nerealizirane tehnologije označujem kot družbeno transformativne. Vztrajal je na strogi etični komponenti uporabe svojih izumov, čeprav je razvijal tudi obrambne sisteme. Trudil se je, da bi njegovi izumi povezali in preobrazili človeštvo ter rešili ključne probleme proste dostopnosti do hrane, čiste pitne vode, predvsem pa energije. Vztrajal je, da moramo razviti tehnologije, ki ne vključujejo uporabe fosilnih goriv ali uničevanja kot takega. Že pred sto leti je trdil, da je treba čim prej razviti obnovljive vire energije, če želimo zagotoviti miroljubno koeksistenco vseh živih bitij na Zemlji.Tema, ki je trenutno zelo aktualna. Je s tem povezana njegova sedanja priljubljenost? Je to povezano z duhom časa?Problemi, o katerih je pisal leta 1900, so zdaj postali izjemno jasno vidni, nujnost radikalne transformacije naših procesov pridobivanja in ohranjanja energije pa je tisočkrat večja kot tedaj. Predvidel je grožnjo ekoloških katastrof in njihovih posledic zaradi onesnaževanja in odvisnosti od fosilnih goriv. Trdil je, da je pridobivanje energije v ključnem sorazmerju z organizacijo družbe.Bi se strinjali, da je na področju teslologije v zadnjem času veliko mistifikacije?Mistifikacij, poenostavljanj in potvarjanj njegovih izjav je žal precej, čeprav je tudi sam slovel po fantastičnih hipotezah in tehnološkem determinizmu, kar zahteva pozorno branje. Zato sem se v knjigi poskušal osredotočiti na analizo in predstavitev njegovih dejanskih teorij in interpretacij na podlagi čim bolj kredibilnih virov. Kot omenja Andrej Detela (fizik in izumitelj, op. p) je bil Tesla zelo specifičen v svoji kreativni znanstveni metodi, saj je vedno izhajal iz intuitivnega uvida in si pomagal s tehnikami vizualizacije svojih izumov, vse to pa je vedno preverjal z eksaktnimi znanstvenimi eksperimenti. Učil se je neposredno iz lastne povratne zveze z naravo, bil je naravoslovec v pravem pomenu besede. Razlage svojih eksperimentov je vedno umeščal v družbeni in filozofski kontekst. Na svet je gledal holistično. Videl je, da je vse povezano; vse sile in vsa živa bitja na Zemlji. Zakaj velja prav esej Problem povečevanja človeške energije za njegov osrednji spis?Ker je prav v njem razgrnil nujnost razvoja svojih družbeno transformativnih tehnologij in svoje teorije vojne. V tem poljudnoznanstvenem besedilu je predstavil svoja dognanja o brezžičnem prenosu energije iz obdobja v Colorado Springsu, ki jih je nato domnevno udejanjil v slovitem stolpu Wardenclyffe na Long Islandu v New Yorku. V spisu predstavlja tudi svojo vizijo samogibnega toplotnega motorja, kar je bil zanj idealen motor, ki bi lahko noč in dan deloval kjerkoli na zemeljski obli in bi okoljsko toploto pretvarjal v elektriko, kar je po drugem zakonu termodinamike, ki mimogrede ni bil nikoli dokazan za vse primere, seveda nemogoče. To ne bi bil perpetuum mobile druge vrste, kot je sam trdil, a učinek bi bil zelo podoben. Če bi energijo lahko reciklirali ali jo pridobivali iz same toplote zraka, bi zagotovili samooskrbo z energijo vsakemu človeku kjerkoli na planetu. S tem bi se spremenili osnovni koncepti vrednosti, tako na ekonomski kot na družbeni ravni. Gre za njegovo vizijo »univerzalnega razsvetljenja«, kjer bi bile vsiljene ekonomije pomanjkanja dokončno odpravljene. Uspešno je registriral več kot 300 patentov. Katere bi izpostavili?Najbolj je seveda znan po polifaznem sistemu izmeničnega toka, kar z manjšimi izboljšavami uporabljamo še danes. Patentiral ga je leta 1888 in s tem postavil temelj sodobne elektroenergetike, saj je omogočil prenos energije na ogromne razdalje. Danes je priznan tudi kot izumitelj radia, saj je zaslužen za osnovne komponente, pa četudi Italijani še danes trdijo, da je njegov oče Guglielmo Marconi, ki je Teslove komponente plagiral. Tesla je postavil temelje brezžičnega prenosa in daljinskega upravljanja, med drugim pa razvil tudi tako imenovani AND logic gate za selektivno sprejemanje signalov, ki je danes ena od osnovnih komponent računalnikov. Veljal je za ekscentrika, ki se je bal mikrobov, nakita itd. Je šlo po vašem za čudaštva genialnega znanstvenika, psihično bolezen ali preprosto pozerstvo?Nedvomno je bil hipersenzibilen posameznik na izjemni stopnji zavesti. Imel je specifične navade, tike in fobije (podobno kot aviator Howard Hughes), povezane predvsem s slabimi tedanjimi higienskimi razmerami, v mladosti je preživel kolero. Nekatere njegove fobije naj bi se potencirale, ko ga je bančnik J. P. Morgan prenehal financirati. Nekateri biografi trdijo, da je po letu 1905 doživel živčni zlom, ko se je začel zavedati, da mu mogoče ne bo uspelo realizirati svoje postaje Wardenclyffe, prototipa sistema brezžičnega prenosa energije. A drugi to zanikajo. Sicer pa se diagnosticiranju izogibam. V čem je Tesla videl osnovni cilj svoje znanstvene kreativnosti in izumiteljstva?Svoje poslanstvo je razumel kot razvijanje tehnologij, ki bi omogočale preobrazbo materialnih in duhovnih osnov človeštva. Torej trajnostnih tehnologij, ki bi bile poleg tega še samoohranitvene, ki ne bi vključevale nasilja, principa prevlade bogatejših nad revnimi ali enega bitja nad drugim. Sem je seveda prišteval vsa živa bitja, zato se je v drugi polovici svojega življenja izrazito zavzemal za vegetarijanstvo. Znanje, hrana, voda, energija, mir in kreativno delo bi morali biti vsem enakopravno dostopni. To bi lahko bil njegov osnovni kredo.To mu ni v celoti uspelo. Je to tudi njegov glavni poraz?Glede na to, da vsi njegovi zapiski še niso objavljeni, da marsičesa o njegovih »izgubljenih« izumih še ne vemo, številne rekonstrukcije, ki jih nekateri eksperimentatorji opravljajo, pa se med seboj izključujejo, je to še odprto vprašanje. Ne nazadnje muzej Nikole Tesle v Beogradu še vedno hrani približno 30.000 listov njegovih neobjavljenih tehničnih zapisov. Ne bi trdil, da je doživel poraz.Številni njegovi izumi so bili pred časom in so jih začeli uporabljati šele čez nekaj desetletij. Se zdi človeštvo zdaj pripravljeno na vse njegove izume?Globalno gledano smo sredi skrb vzbujajočega regresivnega vala vzpona politik sovraštva in doslej nepredstavljivega digitalnega izkoriščanja. Razmere se zaostrujejo in kljub očitnim razlikam so zelo podobne kot na začetku dvajsetega stoletja. A ravno zaradi izjemne ekološke, politične in ekonomske krize, s katero se kot človeštvo srečujemo (če jo seveda priznamo), so enako močno kot grožnje prisotne številne priložnosti za uveljavitev radikalnih sprememb na področju elektroenergetike, samooskrbe in družbene reorganizacije. Možnost preboja trajnostnih revolucionarnih projektov je izjemna, kapitalistični sistem pa je enako nepripravljen na radikalne preobrazbe kot v Teslovem času. V tem oziru bi morali nemudoma in z vsemi razpolož-ljivimi viri podpreti na primer delo Andreja Detele, ki z uveljavljanjem sintropne paradigme neomajno nadaljuje Teslovo delo.
Leta 1891 je visok, temen in čeden moški stopil na oder predavalnice na Univerzi Columbia v New Yorku. Z rokami je stiskal medeninasto kroglo, hkrati pa se je dotaknil terminala visokonapetostnega in visokofrekvenčnega transformatorja, ki mu danes pravimo Teslov transformator. Za trenutek je 250.000 voltov švignilo po njegovem telesu in v trenutku ga je obkrožila »sijoča slava neštetih jezikov električnega plamena«, kot so spektakel poetično opisali v enem od ameriških časopisov. Čez nekaj trenutkov se je oddaljil od aparata, električna avra okoli njega se je razblinila in na veselje občinstva je postalo jasno, da je povsem nepoškodovan.
V omenjenem spektaklu je glavno vlogo odigral Nikola Tesla, ki ga že od nekdaj spremlja sloves legende. Težko je najti izraz, ki bi zaobjel večplastnost njegovega udejstvovanja: znanstvenik, inženir, fizik, izumitelj, mojster električne revolucije, motor druge industrijske revolucije, prototip norega genija, humanitarec, futurist ter vizionar, ki je s svojimi izumi spreminjal zgodovino človeštva. A ni nikoli dobil Nobelove nagrade …»Izumitelj električne dobe« je bil tudi eden od prvih zvezdnikov med znanstveniki. Gibal se je v ameriški visoki družbi, z električnimi eksperimenti je med drugim navduševal ameriškega pisatelja Marka Twaina, leta 1931 pa je njegov portret krasil naslovnico revije Time. »Bil je nadarjen šovmen, ki je gojil podobo ekscentričnega genija. Celo na koncu življenja, ki ga je preživel v revščini, je novinarje še vedno privabljal na vsakoletni rojstnodnevni intervju, med katerim jih je navduševal z napovedmi o novi vrsti orožja –zloglasnih Teslovih žarkih smrti, s katerimi bi lahko sestrelil sovražno letalo,« je dr. Bernard Carlson zapisal v biografiji z naslovom Tesla: izumitelj električne dobe.
V beograjskem muzeju
Sem v dvorani elegantnega in nekoliko pompoznega dvorca v Beogradu, v katerem je muzej Nikole Tesle. V njem tudi popolni analfabeti ne moremo spregledati visokega stolpa z bakrenim prstanom, nad katerim visi črna krogla – sloviti Teslov transformator, ki je star več kot sto let. Pripoved vodnika prekine zamolkel pisk, nato pa tišino zmoti tresk udara. Oster in neprijeten zvok ustvari rahlo zastrašujoč vtis, še posebej, ker se v zraku pojavi vonj po plinu. Spektakularne modro-vijolične iskre resda prevzamejo s svojo lepoto, vendar je težko verjeti, da so varne za ljudi. Ob prizoru se sprašujem, kakšen vtis je transformator naredil z »umetno strelo« na njegove sodobnike, če je občinstvo še danes očarano nad za današnji čas precej manj spektakularnim eksperimentom. Vodnik že išče prostovoljca za naslednji podvig in izzivu se ne morem upreti. V desni roki držim svetilko brez žic, z levo se dotaknem elektrode – neonska svetilka zažari z zloveščo bledo svetlobo. Udarec ni močan, vendar ga čutiš in je precej neprijeten. Moj živčni sistem je v paniki in prva misel, ki se mi pojavi, je »pojdi proč«. Zavedam se, da je moč toka nizka, vendar se kljub temu ne morem sproščeno nasmehniti. Znanost in šov z roko v roki!Po smrti srbsko-ameriškega izumitelja kot Teslo zaradi ameriškega državljanstva in delovanja čez lužo označujejo v avtobiografijah, so njegovo premoženje zapakirali, zapečatili in predali Uradu za skrbništvo nad lastnino tujcev (Office of Alien Property Custodian). Njegove stvari so iz hotela New Yorker prenesli v Manhattan Warehouse and Storage Co., kjer je že pred tem ležalo nekaj njegovih drobnarij. Januarja 1943 je ameriško sodišče skrbništvo nad Teslovo lastnino dodelilo Savi Kosanoviću, sinu Teslove najmlajše sestre Marice, sicer srbskemu politiku, publicistu in diplomatu. Ravno takrat je kot član kraljeve jugoslovanske vlade v izgnanstvu služboval v New Yorku. Prav na njegovo pobudo so leta 1951 celotno premoženje in spise Nikole Tesle poslali v Beograd. Šestdeset paketov, kovčkov in sodov je na ladji z imenom Srbija prispelo v pristanišče na Reki, nato pa z vlakom pot nadaljevalo proti Beogradu. Prva postaja tovora je bila Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Beogradu, junija 1952 pa so ga preselili v t. i. Genčičevo vilo, ki jo je leta 1927 zasnoval znani srbski arhitekt Dragiša Brašovan. Leta 1952 je vlada Zvezne ljudske republike Jugoslavije sprejela odločitev o odprtju muzeja Nikole Tesle, ki je postal sploh prvi tehniški muzej v nekdanji Jugoslaviji. Leta 1955 je luč sveta tam ugledala prva stalna razstava.
Unescov svetovni register spomina
V muzeju so poleg njegovega pepela ter elegantnih oblačil na ogled modeli, ki so narejeni po njegovih risbah, med katerimi je brez dvoma najbolj slaven tisti, ki prikazuje učinke vrtljivega magnet-nega polja. Veliko pozornost zbuja tudi Kolumbovo jajce, ki je bilo premierno predstavljeno na svetovni razstavi v Chicagu leta 1893, na katerem sta Tesla in Westinghouse poskrbela za pravi spektakel luči. Na ogled so tudi prvi Teslov indukcijski motor, vzorčna hidroelektrarna, ki ponazarja Teslov polifazni prenosni sistem, različni generatorji in transformatorji ter daljinsko voden model čolna. V muzeju hranijo 160.000 originalnih dokumentov, več kot 2000 knjig in revij, več kot 1200 zgodovinskih tehničnih eksponatov, več kot 1500 fotografij in foto tablic izvirnikov, tehničnih predmetov, instrumentov in naprav ter več kot tisoč načrtov in risb. Leta 2003 je UNESCO Teslov arhiv uvrstil v Svetovni register spomina, kar je največja oblika zaščite kulturnih dobrin. Srbski parlament je leta 2005 sprejel resolucijo, s katero je muzejsko gradivo razglasil za kulturno gradivo izjemnega pomena. Osnovni zaščitni ukrep za dokumentarno gradivo je fizična zaščita, zato so arhivsko gradivo muzeja zložili v nove mape in škatle, ki so narejene po najvišjih standardih, v muzeju pa so bile nameščene tudi posebne klimatizirane komore.
Kozmopolit in poliglot v prvi medijski vojni
Poseben vidik zaščite je digitalizacija dokumentarnega gradiva, med katero ustvarijo kopije, ki se lahko uporabijo namesto izvirnikov. Celotna zbirka muzeja je digitalizirana in shranjena na mikrofilm. V muzeju sicer poudarjajo, da so si za cilj zadali »stalno in splošno dostopnost Teslove dokumentarne zapuščine«, vendar pa so po besedah pogostega obiskovalca Tiborja Hrsa Pandurja dokumenti resda na voljo za raziskovalne namene, če pa jih kdo želi objaviti, je treba plačati. Rodil se je leta 1856 v Smiljanu pri Gospiču na območju hrvaške Like, po narodnosti pa je bil Srb. Lastijo si ga tako Srbi kot Hrvati, ki v prid svojim teorijam navajajo njegovo izjavo, »da je ponosen na srbski rod in hrvaško domovino«. Bolj kot karkoli drugega je bil kozmopolit, ki je pogosto menjal svoje bivališče, kar je nemara tudi razlog, da je govoril kar osem jezikov: srbsko, angleško, češko, nemško, francosko, madžarsko, italijansko in latinsko. Goethejeve knjige je znal na pamet v izvirniku, saj je imel fotografski spomin. Leta 1862 se je družina preselila v Gospić, kjer je obiskoval osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval v Karlovcu, nato pa se je odpravil na tehnično šolo v Gradec. Ker ni dobil štipendije, je moral prekiniti študij in najti delo, kar ga je pripeljalo v Maribor, kjer se je zaposlil pri nekem inženirju in se strastno predal igram na srečo. Potem je odpotoval v Prago, kjer je nadaljeval študij, nato pa ga je pot vodila v Budimpešto in v Pariz, kjer je postal uslužbenec družbe za električno industrijo, ki jo je ustanovil ameriški izumitelj Thomas Alva Edison. Tisti Edison, s katerim se je pozneje zapletel v pravo vojno tokov, ki je bila hkrati tudi prva medijska vojna. Prav zaradi nje je Tesla opravil javni eksperiment z 250.000 volti, opisan v uvodu, katerega cilj je bilo dokazati, da je polifazni sistem izmeničnega toka varen za uporabo. Zaradi Tesle je Edison s svojim enosmernim tokom namreč začel izgubljati tržne deleže, zato je proti njemu sprožil pravo medijsko gonjo, v kateri so bila dovoljena vsa sredstva. Med drugim je Edisonovo podjetje za medije organiziralo javne usmrtitve potepuških živali z izmeničnim tokom, s čimer so dokazovali, da Teslov sistem ni varen za uporabo. Vrhunec je umazana kampanja dosegla, ko so v ZDA z izmeničnim tokom na električnem stolu usmrtili prvega obsojenca na smrt.
Geek po srcu
Poleg Georgea Westinghousa in Johna Jacoba Astorja je Teslove raziskave financiral še J. P. Morgan, ki ga je Tesla v srce parajočih pismih moledoval za denar. Prav on je prispeval 150.000 dolarjev za financiranje zadnjega laboratorija – postaje Wardenclyffe, preko katere naj bi z elektriko oskrbovali ves svet. Slavni arhitekt Stanford White je zasnoval glavno opečnato zgradbo, v kateri naj bi proizvajali električni tok, ki bi preko kablov potoval do bližnjega stolpa in podzemnega jaška. Stolp bi opravljal funkcijo orjaškega Teslovega transformatorja, ki bi moč toka povečal na milijone voltov in ga po podzemnem jašku pošiljal prek zemeljske skorje. Zamislil si je, da bi se potrošniki lahko priklapljali na te podzemne tokove in se tako oskrbovali z električno energijo. Bil je prepričan, da bo imel nekoč vsak človek majhen sprejemnik, »ki ne bo večji od ročne ure«, z njim bo sprejemal novice in telefonske klice. Zaradi pomanjkanja denarja svoje ideje ni mogel izpeljati do konca, Wardenclyffe pa je pristal v rokah njegovih upnikov. Leta 2013 je stolp kupila ameriška neprofitna organizacija z imenom Znanstveni center Nikole Tesle; zanj so odšteli 1,37 milijona dolarjev. Sredstva so po večini zbrali po zaslugi priljubljene stripovske spletne strani The Oatmeal, kjer so med drugim pripravili strip o Tesli, »največjem geeku na svetu.« Kot je pojasnil ustanovitelj spletne strani Matthew Inman, so »denar zbrali predvsem geeki, ki čutijo povezavo s Teslo – geekom po srcu«. V stripu med drugim naštejejo vse Teslove dosežke: dvofazni izmenični tok, radio, radar, rentgen, hidroelektrarna, neonska luč, daljinec, moderni električni motor, brezžična komunikacija, poudarjajo pa tudi, da je kot prvi posnel radijske valove iz vesolja in odkril resonančno frekvenco Zemlje.
Ključ do proste energije?
Sredstva za obnovo Wardenclyffa je med drugim prispeval Elon Musk, ustanovitelj podjetja za električne avtomobile Tesla Motors, ki je po Tesli podedoval, če nič drugega, občutek za šov. Teslova vizija o energiji, ki bi jo prosto prejemali iz okolja (a mu je ni uspelo izpeljati do konca), je razlog, da ima še danes ogromno oboževalcev. Duhove burijo še neobjavljeni dokumenti ter tisti, ki jih ameriška vlada hrani pod oznako zaupno. Ali nam zaradi želje po dobičku prikrivajo ključ do proste energije? Pred leti sta ruska znanstvenika začela zbirati denar za uresničitev Teslove vizije – ogromen povečevalni oddajnik iz sodobnih materialov, s katerim bi vsemu svetu omogočili prosto energijo. Nikoli jima ni uspelo zbrati 800.000 dolarjev, kolikor bi potrebovala za gradnjo stolpa, kaj šele 20 milijard dolarjev, kolikor bi stali sončni paneli, ki bi jih bilo treba namestiti na območju, velikem sto kvadratnih metrov, kar bi po njunem zadostovalo za energetske potrebe vsega sveta. V kraju Istra, 40 kilometrov iz Moskve, so še v času Sovjetske zveze postavili Teslov stolp oziroma visokonapetostno raziskovalno ustanovo za Marksove in Teslove generatorje. Pravijo, da je sposobna zadostiti energetskim potrebam največje države na svetu, pa četudi samo za milijoninko sekunde. Izjemno visoki naj bi bili tudi obratovalni stroški, zato seveda ne deluje. »Spet so aktualni predlogi o črpanju energije iz vakuuma v neomejenih količinah, zato je Tesla spet aktualen. Njegova tragedija je, da se je med letoma 1910–1915 znašel v vakuumu. Zakaj je kazal čarobne trike? Ker je potreboval denar, vendar mu s stolpom ni uspelo prenašati ne signalov ne energije. Trčil je v vrsto fizike, ki je bila zanj popolna neznanka. Teslova težava je bila v tem, da je bil inženir samotar, ki se je znašel pred popolnoma znanstvenim problemom. Potreboval bi pomoč drugih znanstvenikov. Einstein se je vedno pogovarjal z drugimi fiziki, Tesla ne. Ko ni bilo več denarja, je začel preprosto mistificirati. Govoril je o električnem avtomobilu, ki naj bi neprekinjeno delal teden dni, kar je bilo v 30. letih prejšnjega stoletja nemogoče. Tesla je zelo pomagal pri razvoju tehnike, ko je vstopil na področje prave znanosti, pa je doživel hud poraz,« je kritičen ruski fizik Aleksander Kostinski.»Če želite razumeti vesolje, pomislite na energijo, frekvenco in vibracije,« se glasi ena od Teslovih univerzalnih maksim, kjer se velja vprašati, ali ob njej morda ni doživel vznemirjenja jogija, mistika ali šamana, »ki ne živi življenja po svoji volji, ampak živi za tisto, kar mu je namenjeno. Je človek, ki služi drugim ljudem,« je zapisal Vladimir Pištalo, srbski pisatelj in profesor zgodovine v Worcestru v Massachusettsu ter avtor romana Tesla, portret med maskami. Tesla je med drugim prijateljeval tudi s svamijem Vivekanando, indijskim duhovnim učiteljem, ki je na Zahod prinesel jogo. Navdihnil ga je tako močno, da je za fizične pojave začel uporabljati sanskrtsko terminologijo. Energijo je označeval z besedo prana, za eter pa je uporabljal besedo akasha, pojasnjuje Toby Grotz v študiji z naslovom Kako je Nikola Tesla razumel prosto energijo.Bil je tudi vegetarijanec, ki je prakticiral celibat, saj ni želel, da bi ga karkoli odvračalo od raziskovanja. Ženske je sicer postavljal na piedestal, kar je vidno iz intervjuja, ki je bil objavljen pod naslovom Ko je ženska šef. V njem je napovedal, da se bo bitka za žensko enakopravnost končala z novimi pravili in da bo ženska postala glavna. Ženska v hlačah bo po njegovem žal tudi pokopala našo civilizacijo: »Ženske posedujejo tiste občutljive kvalitete duha in duše, ki jih delajo superiorne moškim .. vendar je bilo to v preteklosti. Zdaj je nežna ženska z mehkim glasom, ki sem jo tako oboževal, skorajda izginila. Nadomestila jo je ženska, ki misli, da je uspeh postati čim bolj podobna moškemu. Videli smo že ogromno tragedij, zagotovo največja pa je poskus žensk, da zasenčijo moškega, saj je to znak propadajoče civilizacije. Domala vse velike dosežke moških je navdihnila njihova ljubezen in predanost ženskam.«
Bela golobica in luč
Sam je bil predan golobom, ena od golobic pa ga je še posebej očarala. »Ljubil sem tisto golobico. Ja, ljubil sem jo, kot moški ljubi žensko, in tudi ona je ljubila mene. Ko sem jo pogledal, sem vedel, da mi hoče nekaj povedati – umirala je. V trenutku, ko sem dojel njeno sporočilo, je iz njenih oči zažarela luč – močan snop svetlobe,« je v enem od zadnjih intervjujev razkril svojo intimo. »Vse, kar je bilo v preteklosti velikega, so zasmehovali, obsojali, se proti temu borili, zatirali – le da se je iz pepela vzdignilo le še bolj zmagoslavno. Naj prihodnost pove resnico in vsakega posameznika oceni glede na njegove dosežke. Sedanjost je njihova, prihodnost, za katero v resnici delam, pa je moja,« je njegova izjava, s katero je postavil merilo za presojo svojih dosežkov.
»Njegovo življenje je bilo zmagoslavje!« je v nekrologu ob njegovi smrti sklenil Luis Adamič, slovensko-ameriški pisatelj in eden redkih, ki je z njim ostal tudi, ko so medijski žarometi ugasnili. ■