Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Rusija je uresničila grožnjo in Belorusiji za 15 odstotkov zmanjšala dobavo svojega plina, saj ta država noče poravnati dolga v višini 192 milijonov dolarjev. Tako je ruskemu plinskemu monopolistu Gazpromu naročil sam ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Po besedah prvega moža Gazproma Alekseja Millerja se pogajanja med belorusko in rusko delegacijo nadaljujejo, vendar na njih za zdaj niso dosegli napredka.
V Sovjetski zvezi je bila Belorusija regionalni proizvodni center, v katerem so proizvajali tako rekoč vse, od računalnikov in hladilnikov pa do traktorjev, ki so še zdaj eden vodilnih beloruskih izvoznih produktov. Leta 2008 je tovarna traktorjev Minsk s 66.000 izdelanimi traktorji dosegla celo prvo mesto v njihovi proizvodnji na svetu. V njej in devetih podružnicah izdelujejo več kot 70 modelov, od mini traktorjev s komaj petimi konjskimi močmi do velikanskih zverin, ki jih imajo kar 450. V nekdanjih socialističnih satelitih v Aziji, Južni Ameriki in Afriki so beloruski traktorji zaradi svoje robustnosti in lahkega servisiranja še dandanes najbolj priljubljeni kmetijski stroji. Eden od vzrokov za to je seveda tudi dolga tradicija navzočnosti na tamkajšnjih trgih, kamor so svoje traktorje izvažali že v sovjetskih časih. Takrat se je tovarna imenovala po voditelju boljševistične revolucije Vladimirju Iliču Leninu, kar številni napačno mislijo še zdaj. Od odprtja tovarne 29. maja 1946 do leta 2003 so v njej izdelali 3.477.394 traktorjev, od katerih so jih kar 671.342 izvozili v 127 držav sveta. Zdaj so navzoči v 60 državah, njihov dolgoročni cilj pa je osvojiti ves svet.
»Nočem biti samo dober, ampak najboljši,« samozavestno pravi devetletni Erik Ablažejevič, učenec elitne hokejske šole Junost, kar pomeni mladost. V njej na profesionalno hokejsko kariero pripravljajo otroke, stare komaj šest let. Vse od takrat na ledu vztraja tudi naš sogovornik. Ko z glave sname zaščitno čelado in se na vsa usta nasmehne, je mogoče opaziti tudi prve posledice njegove triletne hokejske kariere – odkrušen sprednji zob. Zaradi drobne pomanjkljivosti je le še bolj prikupen, hkrati pa z njo dokazuje, da je med najbolj zagrizenimi učenci. »Zob je izgubil v pretepu,« nam pojasni njegov trener Denis Pavlenka in doda, da najboljši postanejo tisti, ki so pripravljeni na trdo delo in v sebi nimajo strahu.
Minsk– Aleksander Milinkevič je predsednik beloruskega gibanja Za svobodo in je leta 2006 na predsedniških volitvah nastopil kot skupni kandidat opozicije. Takrat je izjavil, da je ukrajinska oranžna revolucija zanj navdih in da bo naslednja na vrsti Belorusija, ki ji že 16 let s trdo roko vlada predsednik Aleksander Lukašenko. Zdaj pravi, da je v tako avtoritarni državi, kot je Belorusija, ponovitev takšnih dogodkov tako rekoč nemogoča. Dobitnik nagrade Andreja Saharova za dosežke na področju svobode misli bo prihodnje leto spet nastopil na predsedniških volitvah, čeprav mu je že zdaj jasno, da za zmago nima nikakršne možnosti.
Minsk – Na uradni obisk v Slovenijo bod danes pripotoval beloruski zunanji minister Sergej Martinov. V ekskluzivnem intervjuju za Delo je spregovoril o odnosih z Rusijo, Evropsko unijo ter smrtni kazni – ta je v sredini marca znova sprožila kritike na račun Belorusije. Omenjeni intervju je največji dokaz, da se Belorusija počasi poslavlja od časov, ko je bila na Zahodu znana predvsem kot »zadnja diktatura v Evropi«. Precej aktivno vlogo pri njeni demokratizaciji je odigrala tudi Slovenija.
Moskva – V tednu nizkih temperatur in povečanih potreb so medsosedski spori Evropsko unijo vnovič opomnili na bolečo odvisnost od ruskega plina ali nafte, ki je zdaj v središču pozornosti. Vzrok za to je rusko-beloruski naftni spor, ki se je začel prvi dan novega leta in ga na včerajšnjem sestanku v Moskvi niso uspeli zgladiti. Podoben je tistemu iz leta 2007, ko je Rusija za kratek čas ustavila dobave nafte po naftovodu Družba (Prijateljstvo), ki teče skozi Belorusijo in s katerim evropske države pokrijejo kar desetino svojih potreb. Evropske energetske bojazni so večje tudi zaradi ukrajinskih zadreg pri plačilu ruskega plina, zaradi česar ni izključena nova plinska kriza.