Ruski predsednik Vladimir Putin je ob prehodu v novo leto podpisal novo rusko varnostno strategijo, v kateri so Združene države Amerike ter zveza Nato, katere članica je tudi Slovenija, prvič označene kot grožnja ruski nacionalni varnosti. V dokumentu O strategiji ruske nacionalne varnosti je prvič dopuščena tudi uporaba vojaške sile za zaščito nacionalnih interesov.
Za Rusijo je bilo leto 2015 vse prej kot mirno in gladko. Največja država na svetu se je znašla v še hujši recesiji, ki je zlasti posledica padanja cen nafte ter zahodnih sankcij. Po drugi strani je Rusija na mednarodnem parketu postala globalni igralec, ki se ga ne da več spregledati.
Letošnja meteorološka zima je tudi v Rusiji poskrbela za nadpovprečne temperature. V Moskvi so predzadnji teden letošnjega leta namerili rekordno visoke temperature – kar 8,5 stopinj Celzija. V mestnih parkih so na dan pokukali zvončki, številna mestna drsališča pa so morali zapreti. Ljudje se ukvarjajo s povsem jesenskimi prostočasnimi dejavnostmi, kot je nabiranje gob, medvedi v Sibiriji pa imajo menda težave s spancem.
Po Evropski uniji so sankcije proti Rusiji razširili tudi v Združenih državah Amerike, skorajda sočasno pa sta obsežni poročili o hudih kršitvah in številnih civilnih žrtvah ruske vojaške operacije v Siriji objavili kar dve zahodni človekoljubni organizaciji: ameriški Human Rights Watch in britanska Amnesty International. Ruska oblast vse obtožbe odločno zavrača in vztraja, da gre za dobro koordiniran napad Zahoda na Rusijo.
Evropska unija je za šest mesecev podaljšala sankcije proti Rusiji, kot razlog pa navedla neizpolnjevanje mirovnih sporazumov iz Minska. V Rusiji odgovarjajo, da je kriva Ukrajina, s katero uradna Moskva s 1. januarjem prihodnjega leta ukinja prostotrgovinski sporazum, ker bo na prvi dan prihodnjega leta začel veljati prostotrgovinski sporazum, ki ga je Ukrajina sklenila z Evropsko unijo.
V Ruski federaciji živi 193 nacionalnosti, status tradicionalnih veroizpovedi pa uživajo Ruska pravoslavna cerkev, islam, budizem in judaizem. Ruski pravoslavni cerkvi pripada kar 70 odstotkov vernikov in je ideološko v tolikšnem konsenzu z državo, da je ločitev med njima tako rekoč zabrisana.
Ruski predsednik Vladimir Putin je na tradicionalni novinarski konferenci ob koncu leta dobre tri ure odgovarjal na vprašanja domačih in tujih novinarjev. V moskovskem Svetovnem trgovinskem centru se jih je zbralo skoraj 1400. Domače je zanimala predvsem gospodarska kriza, v kateri se je znašla Rusija po strmem padcu cen nafte, predstavnike tujih medijev pa usoda Sirije, Ukrajine ter odnosi med Rusijo in Turčijo po nedavni sestrelitvi ruskega vojaškega letala.
Dr. Jelena Jurišić je predstojnica oddelka za komunikologijo na zagrebškem vseučilišču, vse od krize v Ukrajini pred dobrima dvema letoma pa je tudi ena najbolj iskanih hrvaških zunanjepolitičnih komentatork. Veliko časa je preživela v Rusiji, zato z enako lahkotnostjo kot zahodne secira tudi ruske medije. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in slovenski predsednik Borut Pahor sta po njenem predstavnika »ameriškega pogleda na evropsko varnost«.
