Kijev – Slovenski predsednik Danilo Türk končuje dvodnevni uradni obisk v Ukrajini, kjer poglablja politične in gospodarske vezi med državama. »Evropska unija ni samo ekonomska unija, ampak je utemeljena tudi na skupnosti vrednot,« je poudaril v Kijevu, kjer je izrazil podporo ukrajinskemu vstopu v Evropsko unijo, ki pa ni mogoč brez izpolnjevanja kriterijev za članstvo. »Poleg tega je za to tako v Ukrajini kot v Evropski uniji potrebna politična volja. Slovenija je opredeljen, čvrst dejavnik krepitve politične volje znotraj Evropske unije,« je z načelnim stališčem nastopil na srečanju z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem.
Kijev – Na okrožnem sodišču v Kijevu bodo predvidoma danes razglasili sodbo proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe z Rusijo za dobavo plina. Sojenje so prekinili konec septembra, domnevno zato, da bi predsedniku Viktorju Janukoviču omogočili najti rešitev, s katero bi utišal kritike EU in se hkrati izognil podobi poraženca. Poznavalci razmer so napovedovali, da bo to poskušal doseči z dekriminalizacijo 365. člena kazenskega zakonika, ki za zlorabo položaja predvideva zaporno kazen, a so poslanci vrhovne rade to možnost prejšnji teden zavrnili. To pomeni, da Timošenkovo v primeru obsodbe čaka od 7 do 14 let zapora. Pred razglasitvijo »zgodovinske sodbe« smo preverili razpoloženje v taborih njenih zagovornikov in nasprotnikov.
Moskva – V Kijevu so prekinili sodni proces proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe z ruskim plinskim monopolistom Gazpromom, s katero se je pred dvema letoma končala ukrajinsko-ruska plinska vojna. Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo 11. oktobra, ko naj bi tudi izrekli sodbo. Državno tožilstvo za najbolj razvpito ukrajinsko opozicijsko političarko zahteva sedem let zapora, obtoženka pa ne dvomi, da ji bodo toliko let tudi prisodili.
Moskva – Na enodnevni delovni obisk v Rusijo bo pripotoval ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki bo poskušal pri ruski strani doseči revizijo plinskega sporazuma, ki ga je nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko z ruskim premierom Vladimirjem Putinom sklenila med plinsko vojno pred dvema letoma, zaradi njega pa je obtožena celo zlorabe položaja. Ukrajinska stran želi izpogajati nižjo ceno plina, kar je Rusija pripravljena storiti samo v zameno za ukrajinski vstop v carinsko unijo med Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom ali za prodajo ukrajinskega plinskega tranzitnega sistema (GTS) ruskemu plinskemu monopolistu Gazpromu. »Ukrajina in Rusija se gresta igro – kdo bo prvi trenil z očmi. Obe na pogajanja prihajata s skrajnimi stališči, na podlagi katerih bosta poskušali najti kompromis,« je pred srečanjem napovedal urednik časopisa Rusija v globalnih zadevah Fjodor Lukjanov.
Moskva – Po aretaciji nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko so napetosti v Ukrajini na vrelišču, zato je že mogoče slišati primerjave z oranžno revolucijo leta 2004, ki je na oblast pripeljala proevropsko usmerjene politike, med drugim tudi Timošenkovo. Njeni privrženci napovedujejo »Novi Majdan« kot so po glavnem kijevskem trgu z imenom Majdan Nezaležnost (Trg neodvisnosti) poimenovali burne dogodke izpred sedmih let. Prvi večji shod napovedujejo za danes, ko naj bi v Kijev prispelo tudi več avtobusov njenih privržencev iz Lvova na zahodu države. Varnostne službe so menda dvema avtobusoma že prekrižale načrte.
Moskva – V ukrajinskem glavnem mestu Kijevu se je začela sodna obravnava proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe o dobavi ruskega plina, s katero se je pred dvema letoma končal najtežji in najdaljši rusko-ukrajinski plinski spor, med katerim so evropski porabniki kar 12 dni ostali brez svežih pošiljk modre energije. Pred sodiščem, kjer so obravnavo po enournem prerekanju preložili na 4. julij, je Timošenkovo pričakala množica privržencev in novinarjev. »Začela se je farsa, imitacija sojenja, ki ga je ukazal in organiziral predsednik Viktor Janukovič,« je s prstom pokazala na političnega tekmeca še iz časov oranžne revolucije pred sedmimi leti. Janukovič se je na obtožbe odzval z besedami: »Nihče ni bolj zainteresiran za pravičen sodni proces kakor jaz.«
Moskva – Umor ukrajinskega preiskovalnega novinarja gruzinskega rodu Georgija Gongadzeja je najbolj razvpit škandal v ukrajinski postsovjetski zgodovini in se po več kot desetih letih vrača na prve časopisne strani. Glavni razlog je kazenski pregon dolgoletnega ukrajinskega predsednika Leonida Kučme, ki ga je konec marca sprožilo državno tožilstvo, in včerajšnji začetek sodnega procesa proti Alekseju Pukaču, nekdanjemu vodji obveščevalne službe notranjega ministrstva, ki je po trditvah tožilstva že pred dvema letoma priznal, da je umoril Gongazdeja.
Moskva – Za posledicami radioaktivnega sevanja po katastrofi v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil, ki se je zgodila 26. aprila 1986, je umrlo skoraj milijon ljudi, ugotavljajo v knjigi Černobil: Posledice katastrofe za ljudi in okolje vodilni ruski jedrski strokovnjak Aleksej Jablokov ter Vasilij in Aleksej Nesterenko z Inštituta za radiacijsko varnost iz Minska. V knjigi, ki so jo lani izdali pri Akademiji znanosti v New Yorku, so zapisali še, da je radioaktivno sevanje iz poškodovanega reaktorja doseglo kar deset milijard kirijev; to je kar dvestokrat več, kakor je veljalo do zdaj. »Emisije iz černobilskega reaktorja so stokrat presegle sevanje ob eksplozijah atomskih bomb, ki so ju odvrgli na Hirošimo in Nagasaki,« pojasnjuje Jablokov. O posledicah jedrske katastrofe je za Delo spregovoril beloruski disident Genadij Gruševoj, ki je zaradi odstiranja černobilske tančice postal celo prvi sovjetski politični zapornik.
Moskva – Ob 25. obletnici jedrske katastrofe v Černobilu, najhujše tovrstne nesreče v zgodovini, so v Kijevu potekale demonstracije ljudi, ki so sodelovali pri čiščenju kontaminiranega območja. Organizirali so jih zaradi zniževanja pokojnin in odpravljanja drugih ugodnosti. Za krotenje požara v četrtem černobilskem reaktorju ter dekontaminacijo in čiščenje prizorišča nesreče je skrbelo 830.000 ljudi, med katerimi jih je po ugotovitvah, ki jih navaja knjiga Černobil: posledice katastrofe za ljudi in okolje, samo do leta 2005 umrlo 112.000 do 125.000. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodne agencije za jedrsko energijo sicer navajajo, da je umrlo samo 31 »čistilcev« oziroma »likvidatorjev.«
