Moskva – »Je bister, neuklonljiv, včasih grob. Bil je deček z ulice, ki je postal izkušen strankarski funkcionar in manipulator,« je nekdanji svetovalec prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina in zdaj dekan Višje šole ekonomike Sergej Karaganov opisal najbolj priljubljenega ruskega politika Vladimirja Putina, ki je na sobotnem kongresu vladajoče stranke Enotna Rusija sprejel nominacijo za še en predsedniški mandat. Vse kaže, da bosta z aktualnim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom zgolj zamenjala položaja, saj naj bi ta postal bodoči ruski premier.
Moskva – Na enodnevni delovni obisk v Rusijo bo pripotoval ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki bo poskušal pri ruski strani doseči revizijo plinskega sporazuma, ki ga je nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko z ruskim premierom Vladimirjem Putinom sklenila med plinsko vojno pred dvema letoma, zaradi njega pa je obtožena celo zlorabe položaja. Ukrajinska stran želi izpogajati nižjo ceno plina, kar je Rusija pripravljena storiti samo v zameno za ukrajinski vstop v carinsko unijo med Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom ali za prodajo ukrajinskega plinskega tranzitnega sistema (GTS) ruskemu plinskemu monopolistu Gazpromu. »Ukrajina in Rusija se gresta igro – kdo bo prvi trenil z očmi. Obe na pogajanja prihajata s skrajnimi stališči, na podlagi katerih bosta poskušali najti kompromis,« je pred srečanjem napovedal urednik časopisa Rusija v globalnih zadevah Fjodor Lukjanov.
Moskva – Gruzinski predsednik Mihail Saakašvili se je ob robu zasedanja 66. generalne skupščine Združenih narodov srečal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. To je bilo njuno tretje srečanje po gruzinsko-ruski vojni pred tremi leti, po kateri je Rusija priznala neodvisnost obeh gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije, v katerih so zdaj nameščeni ruski vojaki. Gruzija je izgubila 20 odstotkov svojega ozemlja in Združene države Amerike, ki so njen velik zaveznik, že vse od konca vojne pozivajo k obnovitvi gruzinske ozemeljske celovitosti. Zaradi vojne je Gruzija proti Rusiji vložila tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (ECHR), ki je primer včeraj vendarle sprejelo v obravnavo, kar je velika redkost. Sodišče je v svoji več kot 60-letni zgodovini prejelo komaj 16 meddržavnih tožb, razsodbe pa je izreklo samo v treh primerih.
Moskva – »Igre je konec!« je v svojem izjemno ostrem blogu zapisal drugi najbogatejši Rus Mihail Prohorov in tako naznanil, da se po komaj trimesečnem poskusnem obdobju poslavlja od politike. S položaja predsednika liberalne stranke Prava stvar je odstopil na začetku večdnevnega kongresa stranke, ki se je končal v torek. Na kongresu so potrdili strankarsko listo s 377 imeni, med katerimi je še najbolj znana drugorazredna teniška igralka Ana Čakvetadze. Iz tega je mogoče sklepati, da stranka brez vodstva in finančne podpore Prohorova nima pravih možnosti, da se na decembrskih parlamentarnih volitvah prebije v rusko dumo. Trenutno ima skromna dva odstotka podpore. »Razmere v stranki so katastrofalne,« je priznal eden od voditeljev Prave stvari Boris Nadeždin.
Moskva – Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je odložilo razsodbo glede največjega zahtevka v svoji 60-letni zgodovini, v katerem je 55.000 nekdanjih delničarjev nekoč največje ruske naftne družbe Jukos rusko vlado tožilo zaradi nezakonite razlastitve, za kar so zahtevali 98 milijard dolarjev odškodnine. Poleg tega so sodniki zavrnili tudi trditev, da je bil sodni proces proti Jukosu politično motiviran.
Moskva – V 2,2-milijonski Latviji, ki je na vrhuncu globalne gospodarske krize s 18-odstotnim padcem proizvodnje zabeležila najhujšo recesijo v Evropski uniji, so konec tedna potekale predčasne parlamentarne volitve, do katerih je pripeljala razpustitev parlamenta (saeime), ki ga je nekdanji predsednik Valdis Zalters zahteval zaradi razvpitih korupcijskih afer, državljani pa so to potrdili še na referendumu. Glede na izid volitev lahko sklepamo, da je vladna kriza pripeljala do vrnitve Rusov v velikem slogu. Na volitvah je namreč zmagala stranka ruske manjšine Harmonična sredina (HC), zagovornica interesov v Latviji živečih Rusov, ki sestavljajo dobrih 27 odstotkov prebivalstva.
Moskva – V ruski dumi bo izredno zasedanje posvečeno varnosti v letalskem prometu, na katerem bodo menda vse parlamentarne stranke, razen vladajoče Enotne Rusije, zahtevale odstop ministra za transport Igorja Levitina, ki bo poslancem predstavil poročilo o stanju ruskega civilnega letalstva. Zasedanje sta spodbudili nedavna nesreča letala Jak-42 v bližini mesta Jaroslavl, v kateri so umrli vsi člani hokejskega moštva Lokomotiv Jaroslavl, in junijska nesreča letala Tu-134 v Republiki Kareliji, v kateri je umrlo 47 ljudi. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je na zadnjo tragedijo odzval podobno kot ob nesreči ladje Bolgarija na reki Volgi, ko je odredil pregled vseh potniških transportnih sredstev.
Moskva – V Rusiji, kjer kadi kar 40 odstotkov od skupaj 143 milijona prebivalcev, so napovedali vojno tobaku. Zaradi bolezni, ki jih povezujejo s kajenjem, na leto umre skoraj pol milijona kadilcev. Kot podpisniki protikadilske konvencije Svetovne zdravstvene organizacije so pripravili enega najostrejših osnutkov protitobačnega zakona, ki kajenje prepoveduje na vseh javnih mestih. Kritiki se bojijo, da se bo v Rusiji zgodilo nekaj podobnega kot v Grčiji, ki ima največji odstotek kadilcev v EU (40 odstotkov prebivalcev) in kjer so prav tako že sprejeli zakon o prepovedi kajenja na vseh javnih mestih, vendar ga nihče ne spoštuje.
