Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
O sebi pravi, da je relikt. Kot novinar, predstavnik za tisk in generalni konzul je bil aktiven že v nekdanji Jugoslaviji. Služboval je v kar 11 državah, bil je tudi slovenski zunanji minister. Zdaj je že drugič poslanec evropskega parlamenta, v katerem se velikokrat počuti kot »glas vpijočega v puščavi« oziroma »samotni jezdec«.
»Takoj ko so vstopili v mesto, so okupatorji začeli pobijati lokalne uradnike in iz neznanih razlogov uničevati stare stebre, ki so do takrat stali v puščavi na obrobju Palmire,« je citat iz bizantinske kronike, ki opisuje, kako so Arabci leta 744 zajeli antično Palmiro. Zveni, kot bi ga vzeli iz današnjih časopisov.
Človeštvo se je že nekajkrat za las izognilo jedrski apokalipsi. V času, ko ima vse več držav tehnologijo za izdelavo jedrskega orožja, smo se spet znašli sredi akutne mednarodne politične krize. Bi Rusija in Združene države Amerike lahko uporabile celo jedrsko orožje? Napetosti med hladnovojnima nasprotnicama naraščajo tako pospešeno, da skoraj ni prostora za trezno razmišljanje. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko stvari uidejo izpod nadzora zaradi enega samega ponesrečenega dogodka.
V 3,2-milijonski Armeniji, ki je največja ruska zaveznica na Kavkazu še iz carskih časov, so ves teden potekali najhujši protivladni protesti po predsedniških volitvah leta 2008, ki so zahtevali tudi smrtne žrtve. Policija je tudi tokrat poskušala razgnati protestnike s silo. Število protestnikov na ulicah se je le še povečalo, nemiri pa so se razširili tudi v druga armenska mesta.
Gospodarski forum v Sankt Peterburgu minuli konec tedna je zasenčil nov zaplet med uradno Moskvo in Brusljem, ki je zaplenil rusko državno premoženje v Belgiji, kar se je zgodilo na zahtevo bivših delničarjev propadle ruske naftne družbe Jukos, ki so na stalnem arbitražnem sodišču v Haagu pred letom dni proti Rusiji zaradi nezakonite razlastitve dobili tožbo v višini kar 50 milijard dolarjev.
»Aleksisa Ciprasa sem pred dvema letoma spoznal na Hrvaškem. Na tisti konferenci je bilo vsem jasno, da gledamo svež in nov obraz, ki ga Grčija še kako potrebuje. Viva Cipras! Viva nova Grčija!« je na svojem facebooku zapisal kultni ameriški režiser Oliver Stone. Po njegovem mnenju korporativni mediji premalo poudarjajo vlogo, ki jo imajo pri reševanju grške krize Združene države Amerike. Daljnega leta 1947 so ZDA prav v Grčiji postale svetovni policaj, kar je Stone odlično prikazal v četrtem delu svoje dokumentarne serije Zamolčana zgodovina ZDA, ki je posvečena hladni vojni.
Grški premier Aleksis Cipras je bil eden redkih častnih gostov gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu, na katerem sta Rusija in Grčija podpisali memorandum o gradnji plinskega projekta Turški tok čez ozemlje Grčije. Cipras se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom srečal že drugič v zadnjih teh mesecih, glavni cilj pa je »grška diverzifikacija mednarodnih odnosov«, kot se je izrazila grška delegacija.
V beloruski prestolnici Minsk so v torek propadla še ena pogajanja o prihodnjem statusu Donbasa, kot s skupnim imenom pravimo uporniškima Doneški in Luganski regiji. Poganja, na katerih sodelujejo predstavniki obeh separatističnih republik ter Kijeva in Moskve in potekajo pod pokroviteljstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), se bodo nadaljevala prihodnji teden.
Človeštvo je zmeraj gradilo zidove. Čeprav jim je usojeno, da se bodo prej ali slej zrušili, rastejo znova in znova. Poljski sociolog Zygmund Bauman pravi, da ljudje že tisoče let razmišljajo o ograjah, kraljestvo hočejo ograditi od tujcev, postavljajo ločnice s tistimi, ki jih imajo za barbare, za zidovi se počutijo varne.