Z 10. januarjem Ukrajina uvaja prepoved na uvoz nekaterih prehrambnih izdelkov iz Rusije, kar je njen odgovor na izključitev Ukrajine iz prostotrgovinskega sporazuma z Rusijo. Ta je v začetku januarja uvrstila Ukrajino tudi med države, iz katerih je prepovedan uvoz hrane, s čimer se je uradna Moskva odzvala na protiruske sankcije.
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob prehodu v novo leto podpisal novo rusko varnostno strategijo, v kateri so Združene države Amerike ter zveza Nato, katere članica je tudi Slovenija, prvič označene kot grožnja ruski nacionalni varnosti. V dokumentu O strategiji ruske nacionalne varnosti je prvič dopuščena tudi uporaba vojaške sile za zaščito nacionalnih interesov.
Po Evropski uniji so sankcije proti Rusiji razširili tudi v Združenih državah Amerike, skorajda sočasno pa sta obsežni poročili o hudih kršitvah in številnih civilnih žrtvah ruske vojaške operacije v Siriji objavili kar dve zahodni človekoljubni organizaciji: ameriški Human Rights Watch in britanska Amnesty International. Ruska oblast vse obtožbe odločno zavrača in vztraja, da gre za dobro koordiniran napad Zahoda na Rusijo.
Evropska unija je za šest mesecev podaljšala sankcije proti Rusiji, kot razlog pa navedla neizpolnjevanje mirovnih sporazumov iz Minska. V Rusiji odgovarjajo, da je kriva Ukrajina, s katero uradna Moskva s 1. januarjem prihodnjega leta ukinja prostotrgovinski sporazum, ker bo na prvi dan prihodnjega leta začel veljati prostotrgovinski sporazum, ki ga je Ukrajina sklenila z Evropsko unijo.
Okrožno sodišče v Kijevu je ugodilo tožbi ukrajinskega pravosodnega ministrstva in prepovedalo Komunistično partijo. Stranka je tudi sicer životarila na obrobju, saj se ji na parlamentarnih volitvah pred dobrim letom prvič v zgodovini ni uspelo prebiti v parlament.
Ruski predsednik Vladimir Putin je na tradicionalni novinarski konferenci ob koncu leta dobre tri ure odgovarjal na vprašanja domačih in tujih novinarjev. V moskovskem Svetovnem trgovinskem centru se jih je zbralo skoraj 1400. Domače je zanimala predvsem gospodarska kriza, v kateri se je znašla Rusija po strmem padcu cen nafte, predstavnike tujih medijev pa usoda Sirije, Ukrajine ter odnosi med Rusijo in Turčijo po nedavni sestrelitvi ruskega vojaškega letala.
Dr. Jelena Jurišić je predstojnica oddelka za komunikologijo na zagrebškem vseučilišču, vse od krize v Ukrajini pred dobrima dvema letoma pa je tudi ena najbolj iskanih hrvaških zunanjepolitičnih komentatork. Veliko časa je preživela v Rusiji, zato z enako lahkotnostjo kot zahodne secira tudi ruske medije. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in slovenski predsednik Borut Pahor sta po njenem predstavnika »ameriškega pogleda na evropsko varnost«.
V Rusiji so pripravili prvo skupno zasedanje spodnjega (duma) in zgornjega doma parlamenta (svet federacij) po priključitvi Krima k Ruski federaciji. Na njem so dali blagoslov ukrepom za krepitev nacionalne varnosti, kar je posledica razkritja, da je za 224 žrtev strmoglavljenega letala nad Sinajem kriva podtaknjena bomba.
