Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Rusko generalno državno tožilstvo je potrdilo, da je proti Mihailu Hodorkovskemu, zaprtemu lastniku propadlega naftnega velikana Jukos, vložilo novo obtožnico. Ta ga bremeni, da je ukradel 350 milijonov ton nafte in opral za skoraj 28 milijard ameriških dolarjev. »Hodorkovski in njegov sodelavec Platon Lebedev sta obtožena kraje s pomočjo poneverbe ter pranja denarja velikih kriminalnih razsežnosti,« je v svoji izjavi zapisal preiskovalni komite. Istočasno se zaostruje tudi zgodba zasebnega rusko-britanskega naftnega podjetja TNK-BP, ki se po mnenju opazovalcev razvija v podobni smeri kot Jukos.
Moskva – Za zdaj še ni videti konca zapletom v zvezi z rusko-britansko družbo TNK-BP, skupnim podjemom, ki sta ga leta 2003 na tiskovni konferenci z obetavnimi napovedmi o sodelovanju pospremila celo takratni britanski premier Tony Blair in donedavni ruski predsednik Vladimir Putin. Do danes je TNK—BP prerasel v tretjega največjega proizvajalca nafte v Rusiji. Čez nekaj dni bo potekala redna letna skupščina delničarjev – polovico deleža družbe imajo trije ruski zasebniki, lastnik druge polovice pa je britanski gigant British Petroleum – ki pa po vsej verjetnosti bistvenih premikov ne bo prinesla.
Moskva – Novi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v Kremlju že skorajda poldrugi mesec in vsaj na zunaj se njegov predsedniški debut prav nič ne razlikuje od prvih predsedniških dni nekdanjega ruskega predsednika in zdaj premierja Vladimirja Putina. Ruske televizijske postaje so spremljale prav vsak njegov korak in novemu ruskemu predsedniku so v povprečju namenile dve uri več programa kot Putinu. Ne glede na to kar 14 odstotkov Rusov še zdaj ne ve, da imajo novega predsednika, je pokazala najnovejša raziskava vseruskega centra za raziskavo javnega mnenja (VCIOM).
Moskva – Razmere v gruzinskih separatističnih pokrajinah Abhaziji in Južni Osetiji, ki vse od krvavih konfliktov po razpadu Sovjetske zveze leta 1990 uživata de facto neodvisnost, vse bolj dišijo po novi vojni. Vsaj tako je moč sklepati po posnetkih, ki jih od tam prenašajo ruske televizijske postaje. Eden bolj dramatičnih je nedvomno posnetek aretacije štirih ruskih mirovnikov, do katere je prišlo v zahodni gruzinski regiji Zugdidi, ki se nahaja neposredno ob meji z nemirno Abhazijo. Poveljnik ruskih mirovnikov Vladimir Rogozin je aretacijo in zaseg orožja označil za nezakonito in necivilizirano dejanje. Gruzija je mirovnike že izpustila, orožje pa je zaradi poteka preiskave še v njihovih rokah.
Moskva – Na dvodnevnem delovnem obisku v Ukrajini je delegacija zveze Nato, ki jo vodi generalni sekretar Jaap de Hoop Scheffer. Glavni pobudnik obiska med katerim preverjajo ukrajinski napredek pri približevanju Severnoatlantskemu zavezništvu, je ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Članstvo v Natu si je za prednostno nalogo postavil že ob prevzemu predsedovanja leta 2004, vse od takrat pa mu polena pod noge meče Rusija, ki je pred visokim bruseljskim obiskom na sosedo vnovič okrepila pritisk.
Moskva – Ruski mediji evropski turneji ameriškega predsednika Georgea Busha namenjajo precej pozornosti, v komentarjih pa so do njegove zapuščine precej neprizanesljivi. Mnogi tudi omenjajo, da se je Busheva pot po evropskih prestolnicah začela z zasedanjem EU-ZDA, ki je potekalo na Brdu pri Kranju, kjer sta Bush in nekdanji ruski predsednik Vladimir Putin pred sedmimi leti postavila temelje za izboljšanje odnosov med državama. Rusiji so na Brdu nekaj pozornosti namenili tudi tokrat. V sklepni izjavi zasedanja EU-ZDA so zapisali, da cenijo njeno konstruktivno vlogo v globalnih zadevah.
Moskva – Za trenutno svetovno gospodarsko krizo je kriva agresivna ameriška gospodarska politika. Rešitev iz težav lahko ponudi Rusija, ki postaja energetska supersila. To je kratka sinteza govora ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki ga je imel na 12. gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu, ki je v nedeljo zaprl svoja vrata. Govor je bil tudi prvi gospodarski nastop Medvedjeva po njegovi prisegi. V svojem rojstnem mestu, ki je znano kot »rusko okno v Evropo«, je Medvedjev prvič gostil zasedanje Skupnosti neodvisnih držav in se na štiri oči prvič srečal s predsednikoma sosednjih Ukrajine in Gruzije, s katerima ima Rusija v zadnjih mesecih največ sporov.
Moskva – V ruskem Sankt Peterburgu se je v včeraj začel tridnevni gospodarski forum, ki je že nekaj let najpomembnejši ruski gospodarski dogodek. Udeležuje se ga 120 tujih delegacij, skot gostitelj pa se bo na njem prvič predstavil ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Slovenijo na forumu predstavljata slovenski veleposlanik v Ruski federaciji Andrej Benedejčič in konzul republike Slovenije v Sankt Peterburgu Sergej Vasilijev. Vabilo za udeležbo je prejel tudi slovenski gospodarski minister Andrej Vizjak, ki se je opravičil zaradi obveznosti, povezanih s predsedovanjem EU, so nam sporočili na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi. Podobno opravičilo je lani prišlo tudi iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše.
Moskva - Tako kot ob nedavnem obisku ruskega premierja Vladmirija Putina v Franciji so se ruski mediji tudi ob obisku predsednika Dmitrija Medvedjeva v Nemčiji spraševali predvsem, kdo od njiju ima v zunanji politiki več veljave. Da je to nedvomno še vedno nekdanji predsednik Putin, so med drugim dokazovali s tem, da je njegov obisk v Parizu trajal kar dva dni, medtem ko se je Medvedjev v Berlinu mudil komaj 8 ur. »Pomembno je, kdo ga je v Nemčiji sprejel, in ne, koliko časa je trajal njegov obisk,« je tovrstna namigovanja zavrnil Bertrande Malmendier, direktor berlinske politične ustanove, ki jo je ustanovila vladajoča ruska stranka Enotna Rusija. »Nanju je treba gledati kot na dvojec, ki vlada skupaj,« je še poudaril.
Moskva – V glavnem mestu Latvije Rigi se končujeta dvodnevni vrh držav ob Baltskem morju in regionalna poslovna konferenca, na obeh dogodkih pa je glavna tema energetska politika Rusije in Evropske unije. Zadnje energetsko srečanje pred vrhom EU-Rusija, ki bo 26. in 27. junija v sibirskem Hanti- Mansijsku, zaznamuje odsotnost dveh ključnih akterjev, ruskega premierja Vladimirja Putin in nemške kanclerke Angele Merkel.