Moskva – V Ferganski dolini, ki si jo delijo Kirgizija, Uzbekistan in Tadžikistan, so medetnični spopadi divjali že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V Kirgiziji so jih poimenovali kar »vojne motik«, v katerih so se Kirgizi in Uzbeki v gosto naseljenih in z naravnimi bogastvi precej revnih območjih borili za vsako krpico rodovitne zemlje. V lase so si znova skočili takoj po razpadu Sovjetske zveze, pri čemer je umrlo 300 ljudi, več tisoč jih je bilo ranjenih. Danes je medetnična napetost v Ferganski dolini spet tik pod vreliščem.
Od naše dopisnice
Začasne kirgiške oblasti so že sredi aprila začele razmišljati, da bi na jug Kirgizije poslale vojsko. Bale so se spopadov med nasprotniki in privrženci odstavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva ter etničnih spopadov med Kirgizi in Uzbeki, o katerih so že takrat opozarjali, da jih podžigajo posamezniki iz krogov odstavljenega predsednika. Njihove bojazni so se izkazale za upravičene, saj so se prejšnji teden v Džalalabadu spopadli nasprotniki in privrženci Bakijeva, v sredo pa so izbruhnili še spopadi med Uzbeki in Kirgizi. Od 5,3 milijona prebivalcev Kirgizije je dobri dve tretjini (69,6 odstotka) Kirgizov, 14,5 odstotka Uzbekov in 8,4 odstotka Rusov. Večina Uzbekov živi na jugu države; v Džalalabadu jih je približno 40 odstotkov vsega prebivalstva, v sosednjem Ošu pa kar polovica.
Policijska ura ni umirila strasti
Medetnični spopadi v Džalalabadu so se začeli, ko je skupina Kirgizov s kamenjem napadla poslopje uzbeške univerze, ki jo je dal zgraditi vodja uzbeške manjšine in uspešen poslovnež Kadirzan Batirov. Ker je domnevno pozival k ustanovitvi avtonomnega uzbeškega območja na jugu Kirgizije, so protestniki pred poslopjem univerze zahtevali njegovo aretacijo. »Nikoli ne bomo predali naše univerze,« se je uprlo kakih 2000 Uzbekov, med katerimi so nekateri po poročanju očividcev nosili orožje. Zaradi tega je med kirgiško večino obveljalo, da so prav oni krivi za dve smrtni žrtvi in 74 ranjenih.
Po spopadu so začasne oblasti v Džalalabadu razglasile izredne razmere in uvedle policijsko uro, zaradi katere je mesto od desetih zvečer do šestih zjutraj povsem opustelo. Ko se je zdanilo, so spet nastopile težave. Razjarjena množica kakih 7000 Kirgizov je na protestih zahtevala aretacijo Uzbekov, ki da so krivi za prelivanje krvi. Njihov gnev je občutil celo tamkajšnji guverner Bektur Asanov, ki so ga na shodu pretepli, čeprav je tudi sam pripadnik kirgiške večine. Pomiriti jih ni mogel niti obrambni minister Ismail Isakov, ki so mu za iskanje storilcev dali na voljo samo štiriindvajset ur.
»Obžalujemo vse poskuse ustvarjanja nasilja in sejanja nerazumevanja med našimi ljudmi, še posebno med Kirgizi in Uzbeki,« je sporočila predsednica začasne vlade Roza Otunbajeva, ki je včeraj postala še vršilka dolžnosti predsednika. Za podžiganje medetnične napetosti je obtožila »bakijevce«, kakor v Kirgiziji imenujejo sile, naklonjene nekdanjemu predsedniku.
Sosednji državi zaprli meje
K ustvarjanju eksplozivnih razmer je brez dvoma pripomogla tudi gospodarska blokada, ki sta jo po strmoglavljenju Bakijeva proti Kirgiziji uvedla Uzbekistan in Kazahstan. Meje z Uzbekistanom so še zaprte, Kazahstan pa jih je včeraj znova odprl. Lokalni poslovneži vztrajajo, da gre za kršenje mednarodnega prava, zato od začasnih oblasti zahtevajo, naj se pritožijo pri Združenih narodih in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki ji trenutno predseduje prav Kazahstan. »Vse strani pozivam, naj se izognejo nasilju in probleme rešujejo strpno in s kompromisi. Medetnični konflikti so še posebno nesprejemljivi,« je izjavil kazahstanski zunanji minister in predsedujoči Ovseju Kanat Saudabajev.
Zaradi izrednih razmer so v Kirgiziji prestavili datum predsedniških volitev na oktober 2011. V skladu s prvotnimi napovedmi so jih nameravali pripraviti hkrati s parlamentarnimi volitvami, ki bodo 10. oktobra letos. »Predsedniški mandat za prehodno obdobje bo trajal do 31. decembra 2011. Predsednica, ki bo državo vodila v tem času, na prihodnjih volitvah ne bo smela kandidirati,« so pojasnili v začasni vladi.