Šovinista nič ne moti bolj od gole ženske, ki protestira

Njihove razgaljene fotografije so svetovne in slovenske medije zadnjič preplavile prejšnji konec tedna, ko se jim je na mednarodnem gospodarskem forumu v Davosu uspelo prebiti do kongresnega centra, kar ni uspelo niti antiglobalistom niti pripadnikom razvpitega gibanja Occupy Wall Street. Kljub sibirskemu mrazu so njihova gola oprsja postala platna za protiglobalistična gesla, med akcijo pa so na vse grlo kričale: »Gangsterska zabava v Davosu! Revni smo zaradi vas! Kriza je proizvod Davosa!« Štiridesettisoččlanska skupnost njihovih simpatizerjev je na internetu v hipu pridobila tri tisoč novih privržencev.

»Naša podpora je iz dneva v dan večja, in to ne samo na internetu, kjer povečini sodelujejo mladi. Priznanje za naše akcije nam vse pogosteje izrekajo tudi starejši. Ne zato, ker smo zgoraj brez, ampak ker smo pogumne in načenjamo tudi teme, ki jih sami ne upajo,« nam je po protestih v Davosu prek skypa zaupala ustanoviteljica skupine, 27-letna ekonomistka Ana Hucol, ki v skupini skrbi za organizacijska in logistična vprašanja. Performans v Davosu ji bo v spominu ostal kot eden najljubših v karieri: »To je moja druga najljubša akcija. Predvsem zato, ker so nas pred tem vsi strašili, da se ni mogoče prebiti do kongresnega centra. Govorili so nam, da nas bo policija ustavila že dvajset kilometrov pred Davosom. Uspelo nam je, kar do zdaj ni uspelo številnim uveljavljenim mednarodnim organizacijam. Protiglobalisti so nam izrekli posebno priznanje, od ljudi z vsega sveta še zdaj prejemamo zahvale. Cilj akcije, s katerim se verjetno strinja 99 odstotkov prebivalcev našega planeta, je bilo opozoriti, da nas upravlja peščica milijonarjev in milijarderjev. Zbirajo se v Davosu, kjer sprejemajo odločitve, kakšno mora biti gospodarstvo posameznih držav, in tako upravljajo celotni planet. Opozorili smo jih, da morajo odločitve sprejemati v dogovoru z nami, preprostimi ljudmi.«

V Švico so se odpravile na povabilo švicarskega režiserja Alaina Margota, ki o njihovem gibanju snema dokumentarni film in je financiral tudi večino njihovih zadnjih gostovanj v drugih evropskih državah. »Alain je zelo ustvarjalen in se je o vprašanju logistike posvetoval s prebivalci Davosa. Dekletom je preprosto kupil vozovnico do švicarske vasice, do katere je treba potovati čez Davos, kjer so potem izstopile. Ker gre za lepa dekleta, nihče ni posumil, da utegnejo biti nevarna,« Hucolova je poudarila, da njihove akcije v zadnjem času postajajo vse bolj drzne in naporne, »saj se poskušajo prebiti čim globlje na sovražnikovo ozemlje«.

Z nožem so nam postrigli lase, polili so nas z avtomobilskim oljem in posuli s perjem

Vse večji drznosti gre pripisati tudi njihovo najbolj travmatično izkušnjo. Po protestih pred poslopjem beloruske tajne službe KGB v Minsku so jih ugrabili zamaskirani specialci in se nad njimi vso noč izživljali. »Odpeljali so nas v gozd, kjer so nas dobesedno vrgli z avtobusa. Roke smo imele zvezane, prepovedali so nam dvigniti glavo. Rekli so nam, da nas bodo pretepli, če ne bomo izpolnile njihovih ukazov. Eden je bil, da se moramo sleči do golega, nakar so nam v roke potisnili plakat s svastiko in nam ukazali, naj ga dvignemo v zrak. Tepli so nas s palicami. Približal se mi je moški, me po glavi oblil z zeleno barvo, nato mi je začel z nožem rezati lase. Na koncu so nas polili z avtomobilskim oljem in potresli s perjem. Grozili so nam, da nas bodo zažgali, hkrati pa so vse ves čas snemali. Odšli so šele, ko smo obljubile, da ne bomo več prišle v Belorusijo. Pustili so nas v gozdu,« je gola aktivistka Ina Ševčenko za ukrajinski BBC na robu solz opisala ponižujočo izkušnjo. Po noči groze so jo na smrt prestrašeno s še dvema sotrpinkama odkrili na povsem drugem koncu Belorusije.

»Akcija v Belorusiji je bila strašna, vendar je ne glede na to moja najljubša. Predvsem zato, ker me je pretresel pogum naših aktivistk Ine, Saše in Oksane. Vedele so, v kaj se spuščajo, vendar so se vseeno odpravile v Minsk. Zame so idoli. Kar so naše aktivistke preživljale v Belorusiji, se Belorusom dogaja vsak dan, vendar o tem na žalost nihče ne govori. Vesele smo, da naša akcija ni ostala neopažena. Veliko ljudi nam je pomagalo pri iskanju deklet, pomagali so nam, da so se lahko vrnila v domovino, in veliko svetovnih voditeljev je prav po zaslugi naše akcije spoznalo, kako grozljivo se obnašajo beloruske varnostne službe, in se prepričalo, da v Lukašenkovi Belorusiji dejansko vladata diktatura in totalitarizem,« je Hucolova pozvala k »osvoboditvi beloruskega naroda.«

Med njihove odmevnejše akcije sodi še protest v Italiji, kjer so pobarvane v italijansko zastavo protestirale proti nekdanjemu italijanskemu premieru Silviu Berlusconiju, akcija v Franciji, kjer so preoblečene v sobarice zahtevale politično izolacijo in objektivno preiskavo proti nekdanjemu direktorju Mednarodnega denarnega sklada Dominiqueu Strauss-Kahnu, in akcija proti »novodobnemu ruskemu carju« Vladimirju Putinu, ki so jo pred moskovsko katedralo Kristusa Odrešenika pripravile po spornih ruskih parlamentarnih volitvah decembra lani.

Naše ženske so omejene na kuhinjo, bar in zvijanje ob drogu

Gibanje Femen je nastalo kot gibanje proti zelo razširjenemu seks turizmu v Ukrajini. »Ideje za vse, kar počnemo, črpamo predvsem iz lastnih izkušenj. Na svoji koži sem občutila, kaj je seks turizem, saj se v Kijevu zvečer ne moreš sprehoditi čez središče mesta, ne da bi od tujcev prejel vsaj eno nespodobno povabilo,« je naša sogovornica omenila glavni motiv za njihovo krstno protestno akcijo Ukrajina ni bordel. Zdaj vse sile usmerjajo na kampanjo proti seks turizmu in prostituciji na letošnjem evropskem prvenstvu v nogometu. »Naša država ni zrela za evropsko nogometno prvenstvo, saj ukrajinske ženske živijo brez socialnih in pravnih garancij, zaradi česar se je že začel drugi val seks turizma. Z našimi akcijami bomo poskušale zmotiti vse tekme in uradne dogodke, povezane z Eurom 2012,« je predstavila prednostno nalogo.

V domovini v zadnjem času veliko pozornost namenjajo premajhni zastopanosti žensk v političnem življenju, kjer po zaprtju karizmatične nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko žensk skorajda ni več. Na muho so vzele premierja Mikola Azarova, ki jih je razjezil s sestavo vlade brez ene same ženske, kar je podkrepil s seksistično izjavo, »da ženskam pač ne more prepustiti izpeljave reform«. Po podatkih Larise Kobeljanske iz programa Združenih narodov za pravice žensk ukrajinske ženske v povprečju zaslužijo 30 odstotkov manj od moških, vodijo samo dva odstotka velikih podjetij, v parlamentu pa jih je pičlih 8,5 odstotka, kar je precej manj od evropskega povprečja, ki je 30 odstotkov. »Naše ženske so omejene na kuhinjo, bar in ples ob drogu, zato jih pozivamo, naj sodelujejo vsaj v politiki na ulici. To seveda ni parlament ali vladni kabinet, utegne pa biti celo bolj učinkovito. V ukrajinske politične ustanove tako ali tako ne verjame nihče,« je prepričana Hucova.

Pred časom je napovedovala, da bo Femen ustanovil politično stranko, ki bo že letos sodelovala na parlamentarnih volitvah, a se je, kot kaže, premislila. »Ustanovitev politične stranke bi bila najbolj logičen korak naprej in o tem smo dolgo razmišljali. Zdaj nam je jasno, da nima smisla. Ukrajinska politika je do konca umazana in skorumpirana, saj je pod popolnim nadzorom oligarhov. V tej umazani igri nočemo sodelovati,« je utemeljila svojo odločitev.

Ženska telesa prodajajo avtomobile, zakaj ne bi še družbenih in političnih projektov?

Sebe in druge ulične bojevnice je označila za neofeministke. »Zahteve starega feminizma so izpolnjene. Ženske so dobile volilno pravico in pravico do izobraževanja, na papirju pa tudi vse druge pravice, a jih moramo še realizirati. Naša ženska ni svobodna, saj prejema nižjo plačo od moških, poleg tega je izrinjena iz družbenega in političnega življenja. Ni dvoma, da jo upravlja moški, ki jo je spolno zasužnjil. Ženska bo resnično svobodna šele, ko bo odvrgla okove, oblačila, zato smo kot obliko protesta izbrale toples. Vsakič ko razkrijemo prsi, bičamo patriarhalni svet. Moškega šovinista nič ne moti bolj od ženske, ki protestira. To je najbolj grozno, kar se mu lahko zgodi, kar je še najbolj očitno pri nas, kjer nam vladajo postsovjetski birokrati,« je predstavila temeljno filozofijo.

Klasične feministke jim sicer niso preveč naklonjene, češ da se golota in feminizem izključujeta. »Tradicionalne feministke so svoje cilje dosegle tako, da so postale kot moški. Govorile so: ‘Poglej me in se prepričaj, da sem takšna kot ti. Daj mi pravico do politične participacije, izobraževanja.’ V boju za občečloveške pravice so se prelevile v moškega. Danes ženske vsaj na papirju s temi pravicami že razpolagajo, zato lahko ostanejo ženstvene. Važno je še naprej opozarjati na neenakost, sredstva niso pomembna. Za glavno orožje smo izbrale svoje telo, svojo seksualnost. Ta se že dolgo uporablja za prodajo avtomobilov, piškotkov, zakaj se ne bi še za promocijo družbenih in političnih projektov?«

Pohvalila se je, da je prav Femen navdihnil drugi val golih protestov, in v podkrepitev svoje teze navedla primer 20-letne egiptovske aktivistke Aliae Mahdi, ki je v protest proti »družbi nasilja, rasizma, seksizma, spolnega nasilja in hinavščine« na svojem blogu objavila golo fotografijo, v čemer jo je pozneje prav tako z goloto podprlo kar 40 Izraelk. Poleg tega je v začetku leta Iran šokirala gola fotografija priljubljene igralke Golšifteh Farahani, ki so ji oblasti v Teheranu že dale vedeti, da v domovini ni več zaželena. »Prva seksualna revolucija oziroma prvi val golega ženskega feminizma se je začel s Simone de Beauvoir. Kar zadeva gole proteste, ne gre spregledati hipijev, pri katerih ne moremo govoriti o ženskem gibanju, a so se borili tudi za občečloveške pravice ženske.«

Povezati hočejo vse ženske

Femen je bil ustanovljen z ambicioznim ciljem postati največje feministično gibanje v Evropi, kar je tudi glavni razlog njihove zadnje evropske turneje. »V evropske države potujemo povečini takrat, ko od tam dobimo osebna vabila. Lastna sredstva, ki jih zaslužimo predvsem s prodajo izdelkov s svojo simboliko, kot so skodelice, fotografije in odtisi naših prsi, seveda ne zadostujejo za potovanja po Evropi. Zelo pogosto nas vabijo televizijske postaje evropskih držav. Ker vedo, da nimamo denarja, nam financirajo letalske vozovnice, bivanje in seveda vizume,« je pojasnila ozadje nedavnega prodora v Evropo.

Proti pričakovanjem se ni strinjala s trditvijo, da imajo zaradi prepoznavnosti in dejavnosti najverjetneje težave pri pridobivanju vizumov: »Ravno nasprotno. Ker smo znane, celo lažje pridemo do vizuma. Švicarski konzul nam je denimo rekel: ‘Aha, ve ste torej dekleta, ki protestirate. Vem, da pri nas ne boste delale kot prostitutke ali barske plesalke. Dal nam je schengenski vizum, ki traja od tri do štiri mesece, kar nam trenutno omogoča lažje gibanje po Evropi.«

Vražjim dekletom ne seže do živega niti mraz in Hucolova je na podlagi izkušenj pojasnila, »da zaradi velike količine adrenalina, ki se sproži med akcijo, sploh ne občutiš mraza, nekoliko hladneje je med čakanjem in prebijanjem do prizorišča.« Sama se je že zdavnaj poslovila od vloge gole protestnice in skrbi predvsem za logistiko. »Prvič sem že stara, drugič je organizacijskih zadev čedalje več, tretjič pa so naše gole akcije nekakšen bojevniški krst, iniciacija, skozi katero mora vsaka aktivistka. Sodelovanje v akcijah prinaša osvoboditev, napredek in razumevanje tega, kar se dogaja v svetu, družbi,« je opravičila svojo upokojitev. Njeno skupino trenutno sestavlja 20 slečenih in 300 oblečenih aktivistk, v njihove vrste je vstopilo tudi deset tujk.

Jih lahko pričakujemo tudi v Sloveniji? »Enkrat bomo zagotovo prišle, saj je naš cilj povezati vse ženske sveta, ki se ukvarjajo z enakimi problemi: plačilnim nesorazmerjem in spolnim nasiljem,« je povedala ukrajinska gardedama. Že zdaj jim izrekamo dobrodošlico!

𝕏   Facebook   Telegram   Viber