Moskva – »Špijonska misija« evropskih predstavnikov v Rusiji, kot so zaradi njene spoznavne narave v nekaterih medijih označili evropsko-ruski vrh, je dokazala, da so evropsko-ruski odnosi spet taki, kakor so bili med prejšnjima predsedniškima mandatoma Vladimirja Putina.
Tako kot nekoč lahko tiskovno konferenco Vladimirja Putina in predsednika evropskega sveta Hermana Van Rompuyja po koncu srečanja tudi tokrat povzamemo s frazo: »Strinjamo se, da se ne strinjamo«. Čeprav je trajala slabo uro, je ruski predsednik na njej le bežno omenil trenutno najbolj perečo mednarodno krizo, ki pretresa Sirijo. »Razpravljali smo o najbolj žgočih mednarodnih in regionalnih političnih vprašanjih. Mednje seveda sodijo Sirija, Iran, Bližnji vzhod in nekatere druge regije,« je opravil s temo, zaradi katere je Rusija v mednarodni skupnosti deležna številnih obsodb in pritiska, naj vendarle sodeluje pri odstranitvi sirskega predsednika Bašarja al Asada.
»Morda imamo o nekaterih vprašanjih različna mnenja, a v celoti se strinjamo, da je načrt mirovnega posrednika Kofija Anana najboljša pot za ustavitev nasilja in preprečitev državljanske vojne,« je Van Rompuy opozoril na nujnost soglasja med Rusijo in Evropsko unijo glede »politične tranzicije« v Siriji. O tej temi se je visoka evropska predstavnica za zunanjo politiko Catherine Ashton ob robu vrha pogovarjala z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki ji je na vprašanje, ali pričakuje napredek glede Sirije, suho odgovoril: »Mislim, da ne.«
Precej bolj gostobeseden je bil Putin, kar zadeva brezvizumski režim, o katerem se na evropsko-ruskih srečanjih dogovarjajo že od leta 2003. Takratni predsednik evropske komisije Romano Prodi je recipročno odpravo vizumov optimistično napovedal že v nekaj letih. »Dolgoročno sodelovanje ni mogoče, dokler bodo za naše državljane obstajale meje v obliki vizumov,« je Putin začel drugi dan vrha.
Evropske voditelje je z ogorčenjem seznanil s tem, da so med njegovim nedavnim obiskom v Nemčiji in Franciji celo »njegovi« novinarji dobili zgolj enodnevne vizume. »Ker se je tiskovna konferenca začela zelo pozno, je obstajala velika verjetnost, da bo njihov vizum ob koncu že neveljaven. Bi morali kratko malo oditi sredi konference?« si je postavil retorično vprašanje, v katerem je veliko populizma. Shengenski sporazum namreč tudi ruskim novinarjem omogoča brezplačen enoletni vizum za katero koli evropsko državo.
Na novinarsko vprašanje glede pritiskov na rusko opozicijo je Putin odgovoril, da v Rusiji ni političnih zapornikov, sporni zakon, s katerim bodo močno zvišali denarne kazni za sodelovanje na nedovoljenih protestnih shodih in njihovo organizacijo, pa je označil za »nič manj demokratičnega« od podobnih zakonov v Evropi. Zakon naj bi prav danes v zadnji obravnavi potrdili v ruski dumi.
Putina evropska kriza ne skrbi preveč
Precej pokroviteljski je bil Putin do evropskih voditeljev, tudi kar zadeva krizo v območju evra. »Zaupamo v odločenost evropskih voditeljev, da premagajo krizo. V območju evra ne pričakujemo večjih prevratov. V vsakem primeru smo se sposobni odzvati hitro, ne glede na to, kako se bodo razmere razvijale,« je poudaril, da zmanjšano povpraševanje Evropejcev po ruskih energentih in drugih dobrinah ne bo pretirano prizadelo ruskega proračuna. Van Rompuy je ob tem poudaril, da je v nekaterih zahodnoevropskih državah gospodarsko okrevanje že začelo, v Evropski uniji kot celoti pa je rast napovedal za prihodnje leto. »Evro bo ostal stabilna valuta,« je poudaril.