V rimskem imperiju so se vladarji ravnali po načelu Divide et impera – Deli in vladaj. V »ruskem imperiju« bi se ta stari latinski izrek bral: Prodajaj plin in vladaj. Njegova veljavnost se je ta teden potrdila kar dvakrat. Najprej med obiskom nemške kanclerke Angele Merkel v Sankt Peterburgu in morda še bolj med obiskom ukrajinske premierke Julije Timošenko v Moskvi. Angela Merkel je odločno kritizirala vojaški poseg Rusije v Gruziji, a je med obiskom dosegla dogovor, po katerem bo nemško podjetje E....
V rimskem imperiju so se vladarji ravnali po načelu Divide et impera – Deli in vladaj. V »ruskem imperiju« bi se ta stari latinski izrek bral: Prodajaj plin in vladaj. Njegova veljavnost se je ta teden potrdila kar dvakrat. Najprej med obiskom nemške kanclerke Angele Merkel v Sankt Peterburgu in morda še bolj med obiskom ukrajinske premierke Julije Timošenko v Moskvi.
Angela Merkel je odločno kritizirala vojaški poseg Rusije v Gruziji, a je med obiskom dosegla dogovor, po katerem bo nemško podjetje E.ON dobilo delež v bogatem sibirskem plinskem polju Južno-Ruskoje. Julija Timošenko pa je Putina menda prepričala, da Ukrajini tržne cene plina ne bodo zaračunali takoj, ampak postopoma, v prihodnjih treh letih. To je iztržila, ker se je drugače kakor Angela Merkel izognila vsakršni kritiki nedavne ruske oborožene intervencije v Gruziji. Pravzaprav se je zaradi notranjepolitičnih potreb popolnoma otresla svoje pregovorne rusofobije.
Sporočilo obiskov je večplastno. Nauk nemške zgodbe je, da Rusija gospodarske interese strogo ločuje od politike, medtem ko ukrajinski primer dokazuje ravno nasprotno; da je Moskva zaradi političnih interesov včasih pripravljena spregledati tudi ekonomske koristi in da je plin njeno glavno zunanjepolitično orožje.
Pri Nemčiji si tako ne dovoli, da bi pikre besede, s katerimi nemška kanclerka ni nikoli skoparila, načelo sodelovanje z njeno največjo gospodarsko partnerico v Evropski uniji. Stališče Nemčije je enako, zato tudi v obdobju najhujših trenj med Rusijo in Zahodom nenehno ponavlja, da so skupni interesi pomembnejši od nesoglasij. Zrelo partnerstvo temelji na zavedanju obeh, da gre za odnos medsebojne odvisnosti.
Ukrajinska zgodba je precej bolj zapletena. Zaradi zgodovinskih okoliščin, geostrateških vzrokov, precej pa tudi zaradi nezrelega vedenja ukrajinskih oblasti. In čeprav Rusija vztrajno ponavlja, da načrti o tržni ceni plina tudi za države, nastale iz nekdanjih sovjetskih republik, niso politična ampak izključno gospodarska zadeva, je v tem samo del resnice. Že res, da Rusija cene plina ne namerava zvišati le proevropski in pronatovski Ukrajini, ampak tudi prijateljski Belorusiji, a res je tudi, da po včerajšnjem Putinovem popuščanju ukrajinski premierki ni mogoče spregledati, da je posredi tudi politika.
Juliji Timošenko sta plinsko zmago prinesla predvsem molk po ruskem vojaškem posegu v Gruziji in kritika ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka, nekdanjega zaveznika, zdaj pa njenega ostrega nasprotnika. Kritizirala ga je, ker se je odločno postavil na stran Gruzije in ji na pomoč menda priskočil celo z orožjem. Ta trenutek je za Rusijo tako precej bolj smotrno podpreti Julijo Timošenko. Moskvo namreč skrbi predvsem morebitni vstop Ukrajine in Gruzije v Nato, ki zanjo pomeni eno največjih groženj varnosti in ga ne namerava dopustiti za nobeno ceno.
Zaradi ruske podpore Juliji Timošenko se bo vladna kriza v Ukrajini nedvomno poglobila. Morda bo pripeljala celo do že do tretjih predčasnih volitev v zadnjih štirih letih. Če ne drugega, bo to utrdilo nemško nasprotovanje takojšnjemu članstvu Ukrajine v Natu.
Najsi je partnerstvo zrelo ali ne, se zdi, da ga narekuje Rusija. Kakor da bi s plinom ves svet pahnila v stanje, v katerem zreli partnerji še zmorejo nekaj kritičnih besed, za dejanja, ki bi jih podkrepila, pa jim zmanjka moči. Nezreli samo še molčijo.