V Rusiji so zaradi strmega padanja cen nafte spremenili celo varnostno strategijo za letošnje leto. V njej so kot glavni grožnji opredelili nizko konkurenčnost ter odvisnost od izvoza surovin. Za glavno letošnjo nalogo so označili odpravo gospodarskega neravnovesja.
Polona Frelih
»Naftna doba se je nepreklicno končala. Kamena doba se ni končala, ker je zmanjkalo kamnov, tako je tudi z naftno ero. Prihodnost je prišla hitreje, kot smo pričakovali. Živimo v prihodnosti. Dobrodošli v prihodnosti!« je bil črnogled predsednik Sberbank German Gref.
Obdobje debelih krav se je končalo, spremenila se je tudi retorika ruskih oblasti. Na nedavnem Gajdarovskem forumu, poimenovanem po ruskem ekonomistu, reformistu in grobarju sovjetskega gospodarstva Jegorju Gajdarju, so udeleženci kar tekmovali, kdo bo postregel z bolj črnogledo napovedjo. »Izgubili smo proti konkurenci in končali v kampu poražencev, v kampu držav upočasnjevalk [downshifter states]. Države in ljudje, ki se jim je uspelo pravočasno prilagoditi, so zmagovalci. Tisti, ki se niso, bodo ogromno izgubili. V primerjavi z državami zmagovalkami se Rusiji obeta ogromna dohodkovna vrzel,« je opozoril Gref, ki je bil še nedolgo nazaj minister za gospodarski razvoj, zato se zastavlja vprašanje, ali ni tudi on kriv, da ni bilo »pravočasne prilagoditve«. Na forumu je nastopil tudi ruski premier Dmitrij Medvedjev, ki je pozval Ruse, naj se pripravijo na »najhujši scenarij«, le nekaj ur pozneje pa je predsednik Vladimir Putin na srečanju s predstavniki vlade dejal, »da se je treba pripraviti na kakršenkoli razvoj dogodkov«.
Običajni Rusi so se odzvali z vdanostjo v usodo. »Preživeli bomo. Vedno preživimo. Leta 1997 je bil naš denar vreden toliko kot toaletni papir, pa smo še vedno tukaj. V Rusiji je trpljenje kot umetniška disciplina,« je Moskovčan dejal za spletno stran Tsarizm.com.
V Davosu o projektih na Vzhodu
Gospodarski situaciji v Rusiji se je pred skorajšnjim forumom v Davosu posvetilo tudi 750 članov tega gospodarskega kluba. V študiji so napovedali, da se bodo tako Rusija kot njeni partnerji v srednji Aziji letos zagotovo soočili s proračunskim primanjkljajem zaradi padanja cen nafte ter krčenjem domače potrošnje. »Pogoji povprečnih obetov gospodarske rasti v regiji bodo privedli do brezposelnosti, ki je eno od petih najbolj pomembnih tveganj,« so opozorili v študiji, v kateri Rusiji in njenim sosedam napovedujejo kar 86-odstotno verjetnost inflacije.
»To se bo zgodilo zaradi devalvacije nacionalne valute proti dolarju, krčenja državnih rezerv, hiperinflacije, podobne tisti v Rusiji leta 1990, kot tudi nesposobnosti vlade, da izvede globoke strukturne in proračunske reforme, nujne za gospodarsko rast,« so pojasnili v študiji, v kateri »uničenje ruskega gospodarstva« pripisujejo kombinaciji sankcij EU in ZDA ter nizkih cen nafte.
Ker gre za energetsko velesilo in državo z drugim največjim jedrskim arzenalom na svetu, bo Rusija v geopolitiki še naprej igrala vodilno vlogo. »Želja vodilnih držav, da bi omejile Rusijo, je v nasprotju z njihovo željo po sodelovanju v boju proti IS. Ruska prihodnost je odvisna od ravnotežja med modernizacijo in podporo izvoza nafte kot tudi krepitve politično-gospodarskih povezav z Vzhodom, kar počne aktualna vlada,« so zapisali v študiji. Ruska delegacija se bo v Davosu osredotočila na predstavitev svojih projektov v Aziji, vodil pa jo bo predsedniški odposlanec za Daljni vzhod Jurij Trutnev. Niti Medvedjeva niti Putina v Švici ne bo.
Država, ki je že enajstkrat bankrotirala
Da je letos bankrot Rusije zelo verjeten, kar bi moralo skrbeti zlasti Zahod, je v najnovejši kolumni opozoril Marin Katuša, avtor prodajne uspešnice New York Timesa z naslovom Hladnejša vojna: kako je globalno energetsko trgovanje ušlo iz rok ZDA. »Rusija se niti najmanj ne boji bankrota. Dober primer je Rusija leta 1990. Prva čečenska vojna je bila katastrofa, tako gospodarsko kot psihološko. Rusija je vojno izgubila, gospodarstvo je bilo v katastrofalnem položaju, z ogromnim proračunskim primanjkljajem. Medvedov hrbet sta dokončno zlomila azijska finančna kriza in padec naftnih cen. Zahod se je zelo motil o končnem razpletu. Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad sta arogantno predvidela, da bo Rusija še naprej igrala po njihovih pravilih,« je opozoril Katuša.
Dodal je, da na Zahodu tudi tokrat ne upoštevajo možnosti, da Rusija ne bo poplačala svojega dolga. »Kdo je lastnik večine dolga, ki bi bil ob ruskem bankrotu ogrožen? To ni Kitajska, niti Iran, niti Sirija, ampak države, ter banke in fondi v njihovi lasti, ki so proti Rusiji uvedle sankcije. Trg spet predvideva, da bo Putin igral po pravilih zahodnih bankirjev. Veliko sreče! Če bo Putin ocenil, da ima njegova država od tega koristi, ne bo okleval, ne glede na ves mednarodni cirkus,« je bil jasen Katuša, ugledni strateg za energetske investicije, ki je dolgo živel v Rusiji, državi, ki je že enajstkrat bankrotirala.