Moskva – Društvo Slovenija-Rusija ob Ruski kapelici pod Vršičem vsako leto priredi spominsko slovesnost za ruske vojne ujetnike, ki jih je med gradnjo ceste zasul snežni plaz, in letošnja je bila že 19. po vrsti. Prireditev, na kateri se vsakič zberejo ugledneži iz slovenskega in ruskega političnega, gospodarskega, kulturnega in verskega življenja, je odlična priložnost za oceno slovensko-ruskih odnosov. Letos jih po dolgem času niso zaznamovale politične zadrege in mirno lahko rečemo, da je bilo zadnjih 12 mesecev najbolj plodnih v vsej zgodovini slovensko-ruskega sodelovanja.
Od naše dopisnice
Le štiri dni pred slovesnostjo pod Vršičem je Slovenija v Sankt Peterburgu prevzela vojaško ladjo Triglav in pripadajočo posebno opremo, s čimer je Rusija poplačala 35 milijonov od skupaj 129 milijonov ameriških dolarjev klirinškega dolga. V skladu z resolucijo, s katero je potrdila amandmaje k rusko-slovenskemu sporazumu o plačilu klirinškega dolga, bo Rusija po pogodbi med ruskim državnim podjetjem Rosoboronexport in slovenskim ministrstvom za obrambo Sloveniji v blagu vrnila 52,57 milijona dolarjev dolga. 76,62 milijona dolarjev bo poplačala v denarju. »Naš državni dolg je zelo majhen, in tudi če bi se Rusija odločila, da ga bo v celoti poplačala v denarju, to za nas ne bi pomenilo velike izgube,« je dejala analitičarka ruske Alfabanke Natalija Orlova.
Novembra lani sta Slovenija in Rusija v Moskvi podpisali medvladni sporazum o plinovodu Južni tok, od 10 do 15 milijard evrov vrednem skupnem projektu ruskega Gazproma in italijanskega Enija, po katerem naj bi že od leta 2015 v Evropo na leto transportirali od 30 do 60 milijard kubičnih metrov plina. Sporazum o sodelovanju so poleg Slovenije že podpisale tudi Grčija, Italija, Srbija, Madžarska, Avstrija in Bolgarija, pred dnevi pa se je Rusija začela pogajati tudi z Romunijo.
Pri podpisu sporazuma sta bila navzoča premiera obeh držav, Vladimir Putin in Borut Pahor, ki sta si skupaj ogledala tudi kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo med slovensko in rusko reprezentanco, kar je dokončno utrdilo prepoznavnost Slovenije v Rusiji. Povratno tekmo, na kateri je slavila Slovenija, si je v Mariboru v družbi slovenskega predsednika Danila Türka ogledal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, s katerim se je Pahor pred dobrim mesecem srečal v okviru gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu.
Slovenija je ruski strani predala seznam podjetij, ki želijo sodelovati pri posodobitvi ruskega gospodarstva, kar je Medvedjev izbral za svojo prednostno nalogo. Predlog je izdelal novoustanovljeni slovensko-ruski poslovni forum, ki vsebuje možnosti tako za slovenske naložbe na ruskem trgu kot obratno. Krepitvi gospodarskih vezi je bila namenjena tudi prva konferenca Global Russia Business Meeting, ki sta jo organizirali slovensko ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno združenje Horasis. Po besedah slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja so se za to odločili, ker bo Rusija v prihodnjih letih odigrala pomembno vlogo pri okrevanju svetovnega gospodarstva. Menjava med državama je predlani prvič presegla milijardo evrov, lani pa je bila zaradi krize nekoliko manjša.
Gospodarsko sodelovanje ostaja stabilno kljub političnim zadregam v preteklosti. Eno takšnih je povzročila slovensko-litovska resolucija, ki nacizem izenačuje s stalinizmom in jo je v začetku julija sprejela parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Zaradi nje so pred slovenskim veleposlaništvom v Moskvi prvič potekale celo demonstracije. Polegle so se, ko se je slovensko zunanje ministrstvo od resolucije distanciralo in jo označilo za individualno pobudo predstavnika slovenske narodne manjšine Roberta Battellija.
Nadaljevanje s 3. strani
Precej hrupa je povzročilo tudi imenovanje prvega proruskega čečenskega predsednika Dokuja Zavgajeva za novega ruskega veleposlanika v Sloveniji. Civilna družba in del politike sta načela razpravo o primernosti človeka, ki naj bi bil zaradi vloge med prvo čečensko vojno soodgovoren za zločine nad lastnim narodom. Zunanje ministrstvo se je iz zagate izvilo s strogo formalnopravnim vztrajanjem, da Zavgajev nikoli ni bil obtožen kratenja človekovih pravic. Precej bolj odločno se je Slovenija odzvala med slovenskim predsedovanjem odboru ministrov Sveta Evrope, ko je obsodila kratenje pravic istospolno usmerjenih v Rusiji.
Za največjo diplomatsko zadrego je poskrbel nekdanji slovenski premier Janez Janša, ko je v zadnjem trenutku odpovedal udeležbo na gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu, kjer je že imel dogovorjeno srečanje s takratnim ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Z njim se je prvič srečal junija 2006, ko je na obisk v Rusijo odpotoval z doslej najštevilnejšo gospodarsko delegacijo. Temelje, ki so jih postavili s tem obiskom, je nekdanja vlada dodatno načela tudi z ignoriranjem energetskega vrha Jugovzhodne Evrope v Zagrebu, ki so ga neuradno povezovali z napotki ZDA, ki so državam tega območja menda odsvetovale udeležbo na tej konferenci, saj je Putin na njej ruski plinovod Južni tok promoviral kot alternativo evropskemu plinskemu projektu Nabucco.
Nekaj podobnega se je zgodilo ob priznanju Kosova, ko je na dan prišla depeša z ameriškimi napotki slovenski diplomaciji. Slovenijo so takrat v ruskih medijih označili za trojanskega konja ameriških interesov v EU.
Polona Frelih