Moskva – Med glasovanjem o uvedbi prepovedi poletov v varnostnem svetu Združenih narodov se je Rusija vzdržala skupaj z Brazilijo, Kitajsko, Nemčijo in Indijo, zdaj pa visoki ruski politiki vse ostreje kritizirajo zračne napade na sile, zveste libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju. »Rusija je izbrala zelo koristno stališče, saj ni podprla niti Zahoda niti Gadafija. Gre za t. i. kitajsko stališče, ki ne vsebuje nobene podpore in sporoča, da to ni stvar Rusije,« je komentiral Fjodor Lukjanov, urednik revije Rusija v globalnih zadevah. Vojaško posredovanje v Libiji je spodbudilo doslej najostrejši spor v vladajočem tandemu in je glavna tema dvodnevnega obiska ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa, ki je zaradi razvoja dogodkov v Rusijo pripotoval z enodnevno zamudo.
Od naše dopisnice
Za doslej najostrejšo rusko kritiko na račun letalskih napadov Francije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike, je poskrbel premier Vladimir Putin, ki je med obiskom v ruskem mestu Votkinsk, resolucijo varnostnega sveta primerjal s srednjeveškimi pozivi na križarske pohode. »Nekdo druge spodbudi, da vkorakajo na območje in ga osvobodijo. Skrb zbujajoča je nonšalantnost, s katero je mednarodna skupnost sprožila sovražnosti proti suvereni državi,« je bil oster. Resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov je označil za neustrezno in škodljivo, saj »vsakomur omogoča, da ravna, kakor se mu zazdi, oziroma da sproži kakršno koli akcijo proti suvereni državi.« Pomisleke je sklenil z ugotovitvijo, »da Libija ni država z ustrezno stopnjo demokracije, kar pa zahodnim državam ne daje pravice vmešavanja v notranji konflikt.«
Že pred tem so vojaško operacijo proti Libiji obžalovali v ruskem zunanjem ministrstvu, kjer so se sklicevali predvsem na poročila libijskih televizij, da so letalski napadi samo v Tripoliju zahtevali 48 življenj civilistov. Ker so libijske televizije pod popolnim nadzorom Gadafija, so omenjeni podatki seveda sporni. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je očitke izrekel med včerajšnjim obiskom v Egiptu, kjer je pozval k zagotovitvi varnosti za ruske državljane, ki so trenutno na vojnem območju. Ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin je zahodno zavezništvo obtožil, da skriva informacije o tem, kako surovi so pravzaprav napadi, o škodi in civilnih žrtvah. Za piko na i naj bi v ruski dumi že jutri sprejeli izjavo, s katero se bo Rusija distancirala od zahodne ofenzive.
Pred tem je Rusija v VS ZN podprla uvedbo sankcij proti Gadafijevemu režimu, za katere so se odločili, ko so njemu zveste enote uporabile silo proti nasprotnikom režima. Kot simbolno gesto solidarnosti z Zahodom je bilo mogoče razumeti tudi potezo ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki je Gadafiju in članom njegove družine prepovedal vstop v Rusijo. Včeraj je za nesprejemljivo označil tudi Putinovo izjavo, »saj besedne zveze, kakor je križarski pohod, prej ali slej pripeljejo do spopada civilizacij.« Podprl je tudi resolucijo varnostnega sveta, s čimer je v precej neroden položaj postavil ministrstvo za zunanje zadeve, ki je »od njega osebno dobilo navodila, da med glasovanjem ne sme uporabiti veta«. Zaradi »neustreznega zastopanja ruskih interesov« je Medvedjev v soboto odstavil ruskega veleposlanika v Libiji Vladimirja Čamova, kar je po pisanju ruskih medijev le še eno znamene razkola, ki je zaradi Libije nastal v ruskem vodstvu.
Danes se bo Medvedjev srečal z ameriškim obrambnim ministrom Robertom Gatesom, po napovedih tiskovnega predstavnika Pentagona Geoffa Morella pa bo glavna tema pogovorov prav »nagli razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu«. Sodeč po zadnjih ruskih odzivih in napovedih kljub ponovnemu zagonu v ameriško-ruskih odnosih ne bo prišel daleč. Gates, ki je pred vojaškim posegom v Libiji previdno svaril pred še enim ameriškim posredovanjem na Bližnjem vzhodu, se je včeraj že sestal z ruskim obrambnim ministrom Anatolijem Serdjukovom, v Sankt Peterburgu pa se je srečal tudi s pripadniki ruske vojne mornarice.
Sekretarju, ki je vodenje Pentagona prevzel leta 2006, konec letošnjega leta pa se bo od tega položaja menda poslovil, so med drugim postavili tudi vprašanje o njegovem največjem dosežku. Izbral je preobrat v iraški vojni: »Ko sem prevzel vodenje Pentagona, je bila vojna v Iraku največji izziv. Naša vojska se bo od tam kmalu umaknila, Iraku pa bo kljub številnim težavam uspelo ostati enotna in demokratična država.«
Polona Frelih