Moskva – Na moskovskem sodišču so zaradi izdaje in dezerterstva na 25-letno zaporno kazen v odsotnosti obsodili dvojnega rusko-ameriškega agenta Aleksandra Potjejeva, s čimer je dobil epilog rusko-ameriški »vohunski škandal stoletja«. Tako so mediji označili aretacijo enajstih spečih ruskih tajnih agentov, ki so jo v Združenih državah Amerike izvedli pred natanko letom dni.
Od naše dopisnice
Ameriška oblast jih je pozneje zamenjala za štiri agente, ki so v Rusiji prestajali zaporno kazen zaradi izdajanja državnih skrivnosti zahodnim državam, kar je bila največja izmenjava vohunov po koncu hladne vojne. Speče ruske agente so v Rusiji sprejeli kot narodne heroje in oktobra lani jim je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev podelil najvišja državna odlikovanja, ruski premier Vladimir Putin, ki se sam ponaša s kar šestnajstletno kariero v KGB, je z njimi pel domoljubne pesmi.
Že kmalu po izbruhu škandala je prevladalo mnenje, da je vohunsko afero zakuhal izdajalec iz vrst ruskih obveščevalnih krogov. »Izdajalci vedno končajo slabo. Trideset nabojev ali kar koli drugega se mu bo zataknilo v grlu,« je Putin obljubil maščevanje. »Vemo, kdo je in kje je. Ne dvomite, da smo za njim že poslali Mercaderja,« so se v Kremlju sklicevali na zloglasnega Ramona Mercaderja, sovjetskega tajnega agenta, ki je leta 1940 v Mehiki pokončal boljševika v izgnanstvu Leva Trockega. Mediji so izdajalca identificirali kot »polkovnika Ščerbakova«, pozneje pa se je izkazalo, da gre za polkovnika ruske službe za obveščevalno dejavnost v tujini (SVR) s polnim imenom Aleksander Potjejev.
Ta je spečim agentom čez lužo priskrbel lažne identitete, pozneje pa jih je izdal ameriškim obveščevalcem. Ko je v Moskvi postalo prevroče, je skozi Belorusijo in Ukrajino z lažnim potnim listom zbežal v Združene države Amerike. »Marija, prosim te, da moje sporočilo sprejmeš mirno. Nisem odšel na službeno pot, ampak za vedno. Nisem želel, ampak okoliščine so me prisilile. Začel bom znova,« je ob odhodu menda sporočil soprogi. Istočasno naj bi ga začeli iskati nadrejeni, od katerih je čas poskušal »kupiti« z zgodbo o nujni poti k ljubici v Odeso.
Devetinpetdesetletnega dvojnega agenta so obsodili v odsotnosti, odvzeli so mu tudi naziv in državno odlikovanje. Na sojenju, ki je bilo zaprto za javnost, je pričala tudi zloglasna speča agentka Anna Chapman, ki je po vrnitvi v domovino dobro unovčila svojo prepoznavnost. V sodni dvorani je potrdila, da je samo obtoženi imel informacije, ki so lahko vodile v aretacijo ruske obveščevalne mreže. Moskovsko sodišče je ameriški oblasti poslalo prošnjo za informacije o njegovem naslovu, ki je ostala neodgovorjena. »Gre za simbolno sodbo. Potjejev si nekje v Združenih državah Amerike mane roke in smeje na ves glas,« je nekdanji sovjetski tajni agent Mihail Ljubimov pospremil »sodbo v propagandne namene«.
Polona Frelih