Moskva – V največji evropski državi s 46 milijoni prebivalcev bo jutri drugi krog predsedniških volitev, na katerih se bosta pomerila predsednik opozicijske Stranke regij Viktor Janukovič, ki je v prvem krogu zbral 35 odstotkov glasov, in premierka Julija Timošenko, ki je za njim zaostajala za 10 odstotkov. Analitiki so takrat napovedovali, da bo odločni političarki uspelo nadomestiti razliko, zdaj pa o tem resno dvomijo. Zadnje javnomnenjske raziskave pripisujejo več možnosti za zmago Janukoviču; zmagal naj bi s šestimi do 12 odstotki prednosti.
Od naše dopisnice
Za vrhunec je v četrtek poskrbela Timošenkova, ki je v primeru volilnih prevar napovedala ponovitev dogodkov izpred petih let. »Če ne bomo mogli zagotoviti poštenih izidov, bomo mobilizirali ljudi. O tem ni nikakršnega dvoma. Če se bo odločil za goljufanje, potem bo trčil ob odpor, kakršnega ni bil deležen niti leta 2004,« je zagrozila Timošenkova. Zadnji teden predvolilne kampanje se je vsak dan srečevala s potencialnimi volivci in jim obljubljala 30-odstotno zvišanje vrednosti nacionalne valute, znižanje obrestne mere za stanovanjska hipotekarna posojila z 28 na pet odstotkov ter nacionalizacijo problematičnih bančnih ustanov. Želela se je soočiti tudi s tekmecem, a je ta povabilo vnovič zavrnil. »Gre za navadnega strahopetca in lutko oligarhov,« ga je ošvrknila v televizijskem studiu, on pa ji je vrnil, da »ne sodeluje v tekmovanju laži«.
»Gre za osebnost, ki naravnost obožuje plavanje v blatu. Znašla se je v težkem psihološkem položaju, zato išče načine, kako ukrasti volitve in sejati nemir,« jo je napadel Janukovič. Zadnje ure predvolilne kampanje se je zatekel v Donbass, s premogom bogato regijo na vzhodu države, v kateri ga je v prvem krogu podprlo kar 70 odstotkov volivcev. »Prišel sem, da bi se vam poklonil in vas prosil za spodbudo in blagoslov. Prav tukaj sem preživel svoja najlepša leta,« se je zahvalil privržencem, ki so ga sprejeli kot junaka.
Občutljiva jezikovna politika
Timošenkova je v tistih krajih izjemno nepriljubljena in je tam v prvem krogu volitev dobila komaj štiriodstotno podporo. Na pretežno rusko govorečem vzhodu in jugu države ji zamerijo vztrajanje pri odločitvi, da mora biti v Ukrajini edini uradni jezik ukrajinščina. Septembra lani je vlada sprejela dekret, po katerem so učitelji v šolah dolžni uporabljati izključno ukrajinski jezik, in to ne samo med poukom, vendar ga je ukrajinsko vrhovno sodišče pred dnevi razveljavilo. »Jezikovna politika v naši državi je izjemno občutljivo področje, še posebno med volilno kampanjo, ampak vrhovno sodišče je delovalo v skladu z ustavo in drugimi zakoni in se je izognilo politizaciji tega vprašanja,« je odločitev pospremil predsednik sodišča Andrej Strižak.
Tik pred volitvami je prišlo tudi do spremembe volilne zakonodaje. Janukovičeva Stranka regij je dosegla sprejetje amandmaja, po katerem ni več potrebno, da volilni izid v posamični volilni enoti potrdijo opazovalci obeh predsedniških kandidatov. Pri Janukovičevi stranki so vztrajali, da bi to lahko izkoristili privrženci Timošenkove, ki ne bi želeli potrditi izida, če jim ta ne bi ustrezal, Timošenkova pa ukrep že povezuje z Janukovičevimi pripravami na volilno prevaro. Takšno je tudi mnenje nekaterih evropskih poslancev, ki so špansko predsedstvo EU pozvali, naj se odzove na spremembe volilne zakonodaje, ki so bile uvedene zadnjo minuto.
K naelektrenemu ozračju je prispeval še domnevni vohunski škandal; ukrajinska tajna služba je menda prijela pet ruskih državljanov, ki so se poskušali dokopati do zaupnih vojaških informacij. »Prekinili smo vohunsko operacijo FSB,« je zatrdila tiskovna predstavnica ukrajinske tajne službe Marina Ostapenko. »Presenetljivo je, da so incident takoj obesili na veliki zvon, saj se tovrstne zadeve običajno rešujejo znotraj tajnih služb,« so se odzvali v FSB. Sodijo, da gre za poskus spodkopati rusko-ukrajinske odnose, za katerih normalizacijo se zavzemata oba predsedniška kandidata.