Moskva – »Če bo EU sprejela enotno stališče ali pa bo Nato prekoračil svoj mandat na Kosovu, bosta ti organizaciji v konfliktu z Združenimi narodi. Če nas ne bodo upoštevali, bomo morali uporabiti brutalno vojaško silo,« je ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin zagrozil dan po množičnih protestih v Beogradu. Zanikal je, da za nemiri stoji tudi uradna Moskva. Ta je četrtkovo uničenje v Beogradu obžalovala in s prstom pokazala na države, ki so priznale Kosovo. » Morali bi se zavedati posledic,« je suho pripomnil tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Mihail Kaminin.
Od naše dopisnice
Rusija bo razmere na Kosovu v prihodnosti spremljala z največjo pozornostjo. Če bo zveza Nato – ta s 16 tisoč mirovniki tam zagotavlja varnost – prekoračila pooblastila, ki jih ima v skladu z resolucijo Združenih narodov 1244, bo Moskva nemudoma zagnala vik in krik. Če ne drugače z vojaško silo, se je razvnel Rogozin in se potem nemudoma potegnil nazaj. Zagotovil je, da zaradi Kosova med Natom in Rusijo ne bo vojne, da pa bo to nedvomno zapletlo dialog. »Pričakujemo, da bodo ostali nevtralni,« je poudaril in izrazil zaskrbljenost zaradi poročil o zaprtju meje med Kosovom in Srbijo. Priznanje neodvisnosti je označil za napako Zahoda, primerljivo z napadom na Irak. »Gre za uničenje mednarodnega varnostnega sistema, zaradi katerega grozi izbruh konfliktov po vsem svetu,« je še poudaril ruski jastreb.
Oglasil se je tudi posebni odposlanec ruskega zunanjega ministrstva na Balkanu Aleksander Bocan-Harčenko, pred tem član trojke kontaktne skupine za Kosovo. Opozoril je, da utegne nasprotovanje srbske manjšine voditi v njeno popolno izolacijo in posledično delitev Kosova.
Po zgledu Kosova naj bi neodvisnost že v nekaj dneh razglasile tudi separatistične pokrajine na postsovjetskem prostranstvu, gruzinski Abhazija in Južna Osetija ter moldavska Pridnestrska republika.
Rusija jih ne namerava uradno priznati, kar je med četrtkovim obiskom v Moskvi gruzinskemu predsedniku Mihailu Saakašviliju še enkrat zagotovil sam ruski predsednik Vladimir Putin. A separatistične nagibe bo Rusija neformalno, kot kaže, podpirala še naprej. Nezavisima Gazeta je namreč poročala, da naj bi bil prav to eden od glavnih razlogov za srečanje predsednikov Skupnosti neodvisnih držav, ki so se v Moskvi zbrali v petek. Če jih namreč ne bo priznala Rusija, naj bi to že kmalu z veseljem storile države, kot sta Belorusija in Kazahstan.
Separatistični režimi ruskega priznanja najverjetneje ne bodo dočakali, saj Moskva noče zaostrovanj z Gruzijo in posledično z EU in ZDA, poleg tega pa bi to utegnilo spodbuditi težnje po neodvisnosti tudi v nekaterih ruskih republikah. Najpogosteje se omenja Čečenijo, kjer pa si po dveh vojnah želijo le še miru. »Nekoč smo res hoteli neodvisnost, ampak to etapo smo prešli. Med nami in Južno Osetijo, Abhazijo in Pridnestrsko republiko ni nobene analogije,« je bil dan po razglasitvi kosovske neodvisnosti v Groznem odločen predsednik čečenskega parlamenta Daruahva Abdurahmanov.