Moskva – Opazovalci EU v Gruziji začenjajo misijo, o kateri v evropskih krogih radi povedo, da je najhitrejša napotitev v zgodovini povezave. Navkljub hvali pa se že porajajo dvomi o učinkovitost misije. Rusija namreč opazovalcem za zdaj še ne dovoli vstopa v tamponsko območje na ozemlju Gruzije, ki so ga ruske enote zasedle med petdnevno vojno v Južni Osetiji. Visoki predstavnik Unije za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je bil med včerajšnjim obiskom v Gruziji navzlic temu optimističen.
Od naše dopisnice
Napotitev evropskih opazovalcev predvideva mirovni načrt, ki sta ga Gruzija in Rusija podpisali 8. oktobra. Moskvi in Tbilisiju ga je v času vojne vihre predstavil francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki se je s sprtima stranema pogajal v imenu EU. V skladu z načrtom se morajo ruske enote iz tamponskih con ob vstopu v Južno Osetijo in Abhazijo umakniti najpozneje do 10. oktobra, ko naj bi nadzor tam prevzeli evropski opazovalci. Med njimi so predstavniki iz 22 držav, največ pa je Francozov, Nemcev, Poljakov, Italijanov, Romunov in Švedov. Gre predvsem za ljudi z vojaškimi in policijskimi izkušnjami, veliko pa je tudi pravnih in strokovnjakov s področja človekovih pravic. Dokaj nevarno misijo bodo opravljali neoboroženi, varovala jih bodo zgolj oklepna vozila ter čelade in zaščitni jopiči. »EU se boji prevzeti nadzor nad delom Gruzije. Dokaz za to je, da so nenadoma povečali število svojih opazovalcev,« je evropski strah zaznal ruski general Anatolij Nogovicin. S prvotnih 200 je EU število svojih opazovalcev povečala na 340.
Te je pred začetkom misije prišel spodbujat tudi visoki predstavnik EU Javier Solana; obiskal jih je v mestu Gori, kjer je tudi sedež misije. Kljub nič kaj spodbudnim napovedim ruske strani je ostal diplomatski, predvsem pa prepričan o uspehu mirovnega načrta. Pritrdil mu je tudi eden članov misije: »Tehnični pogovori še trajajo. Nikoli se nismo pogovarjali o tem, da se bodo Rusi dokončno umaknili do 1. oktobra in da bomo mi prevzeli nadzor. Dali jim bomo čas, da pospravijo in se umaknejo.«
Zadnji tehnični dogovor je predstavil tiskovni predstavnik ruske vojske Vitalij Manuško. Sporočil je, da bodo opazovalci za zdaj smeli le do južnih meja varnostne cone. V tamponskih conah pred vstopom v Južno Osetijo in Abhazijo je po navedbah gruzinskega notranjega ministrstva trenutno nameščenih še 800 ruskih vojakov. V Tbilisiju so poleg tega prepričani, da bo tako ostalo še kar nekaj časa. »Rusija želi iz tega procesa iztržiti čim več. Storili bodo vse, da bi ga podaljšali. Odštevanje se začenja danes in končuje 10. oktobra,« je komentiral sekretar gruzinskega sveta za nacionalno varnost Kaha Lomaj.
EU vztraja, da ji mirovni sporazum omogoča nadzor nad celotno Gruzijo, torej tudi nad separatističnima pokrajinama Južno Osetijo in Abhazijo, a so takšno razlago v Moskvi nemudoma zavrnili. Priznali so neodvisnost Južne Osetije in Abhazije, kjer bo ostalo tudi 7600 njihovih vojakov, še enkrat toliko, kolikor so jih tam imeli pred začetkom konflikta. Poleg Rusije je neodvisnost gruzinskih pokrajin priznala le še Nikaragva; za ta korak se nista odločili niti trenutno najtesnejši ruski zaveznici Venezuela in Belorusija.
Kako hvaležni so Rusiji za priznanje, so v Abhaziji dokazali med včerajšnjim slavjem ob 15. obletnici zmage nad gruzinsko vojsko, na kateri so ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva označili za narodnega heroja. »Varni smo samo po zaslugi Medvedjeva. On je naš junak,« se mu je poklonila tudi 62-letna Fenija Kaguš, ki je v vojni pred 15 leti izgubila sina.