Moskva – V Sankt Peterburgu je vrata odprl gospodarski forum, ki je znan tudi kot nekakšen ruski Davos. Po pričakovanjih je posvečen predvsem svetovni gospodarski krizi, ki je precej blišča odvzela tudi 13. tovrstnemu srečanju po vrsti. V rojstni kraj ruskega predsednika Dimitrija Medvedjeva in premiera Vladimirja Putina je letos pripotovalo precej manj uglednih gostov kot ponavadi, dogodek, ki je imel ambicijo postati eden največjih tovrstnih forumov, ima letos tudi za četrtino manjši proračun.
Od naše dopisnice
»Vsa globalna ekonomija v enem mestu,« je slogan, s katerim ruska oblast oglašuje tokratno srečanje svetovne gospodarske in politične elite, ki jo zaradi svetovne gospodarske krize že dolgo boli glava. V mestu na Nevi se zato posvečajo prav reševanju neravnovesij v globalni ekonomiji. »Naš skupni cilj je ustvariti nove mehanizme, ki se bodo znali soočiti in odgovoriti na ekonomske izzive in grožnje,« je v uvodnem nagovoru izpostavil Medvedjev, ki je tudi glavni gostitelj foruma.
Že pred uradnim odprtjem je dal vedeti, da od udeležencev pričakuje predvsem praktične recepte za izhod iz sedanje krize, ki se je Rusijo še ne bo tako kmalu otresla. Vsaj tako je v intervjuju za ruski poslovni dnevnik Vedomosti priznala predsednica organizacijskega odbora in ruska ministrica za gospodarski razvoj Elvira Nabiullina. Potrdila je tudi črnogledo napoved, po kateri naj bi se ruski BDP letos zmanjšal od šest do osem odstotkov. »Upam, da Rusije ne bo oplazil še drugi krizni val, povezan s t. i. slabimi posojili domačih bank. Kljub temu pa moramo v taki situaciji ostati pripravljeni na kakršen koli razvoj dogodkov,« je svarila ministrica in na koncu vendarle izrazila upanje, da bo ruska ekonomija začela okrevati v začetku prihodnjega leta. Precej bolj optimistično je zvenel Arkadij Dvorkovič, svetovalec ruskega predsednika za gospodarstvo, in poudaril, da so v dneh pred forumom potekala številna srečanja s tujimi investitorji, ki so še vedno kazali izjemno zanimanje za naložbe v Rusijo. »To dejstvo nas v teh zelo težkih časih vendarle navdaja z optimizmom,« je še dejal.
Forum je seveda tudi energetsko obarvan. »Skoraj vse od več kot 20 svetovnih energetskih podjetij bodo zastopali njihovi najvišji predstavniki. Razpravljali bomo o plinskem in naftnem tržišču in implementaciji nekaterih skupnih energetskih projektov,« je napovedal Dvorkovič. Tudi na energetskem področju se bo Medvedjev letos še posebno angažiral, saj se bo srečal z vsemi 20 menedžerji največjih svetovnih energetskih družb, ob robu foruma pa bo finsko predsednico Tarjo Halonnen poskušal prepričati, naj tudi Finska vstopi v ruski plinski projekt Severni tok, ki naj bi tekel pod Baltiškim morjem, in sicer po območju finske izključne gospodarske cone.
Njegov zrcalni projekt je plinovod Južni tok, ki naj bi tekel tudi skozi slovensko ozemlje. Slovenija in Rusija bosta sporazum najverjetneje podpisali še ta mesec, je konec maja napovedal minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik. Prav on skupaj z novo slovensko veleposlanico v Rusiji Ado Filip-Slivnik na forumu zastopa Slovenijo in se je včeraj na pogovorih o Južnem toku srečal s predsednikom uprave Gazproma Aleksejem Millerjem. »V pogovoru o projektu Južni tok sta poudarila, da je v skupnem interesu, da se čim prej reši nerešeno vprašanje v zvezi s projektom Južni tok in potem podpiše sporazum,« so nam na slovenskem gospodarskem ministrstvu odgovorili na vprašanje, ali je mogoče, da bi sporazum podpisali že v Sankt Peterburgu.
Tam so zaman pričakovali turkmenistanskega predsednika Gurbangulija Berdimuhamedova, s katerim je Medvedjev želel nadaljevati pogajanja o sklenitvi dolgoročne pogodbe o dobavi tukmenistanskega plina. Turkmenistanski predsednik se je foruma nemara izognil zato, ker se je pred kratkim začel spogledovati z Evropo in njenim plinskim projektom Nabucco, ki je neposredna konkurenca Južnemu toku.