Moskva – V Jekaterinburgu na Uralu, ki je znan predvsem kot prizorišče boljševiške usmrtitve družine carja Nikolaja II., poteka vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki je bila ustanovljena leta 1996 in poleg Rusije in Kitajske vključuje še Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan. Regionalna organizacija si prizadeva postati glavni vojaški in politični blok v Srednji Aziji. Kot politična in vojaška protiutež Natu je nastala tudi Organizacija dogovora o kolektivni varnosti (ODKB), v kateri poleg Rusije sodelujejo še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan. Predsedniki teh držav so se zbrali v Moskvi na predvečer vrhunskega zasedanja Šanghajske organizacije za sodelovanje.
Od naše dopisnice
Oba dogodka, s katerima poskuša Moskva utrditi regionalno sodelovanje, sta potekala v okrnjeni obliki. Na srečanju v Jekaterinburgu je manjkal iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, ki je prihod preložil zaradi povolilnega vrenja doma, zasedanje v Moskvi pa je bojkotiral beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ki se je zapletel v oster trgovinski spor z Rusijo.
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je bil na vrh Šanghajske skupine za sodelovanje povabljen skupaj z voditelji drugih opazovalk, ki so poleg Irana še Afganistan, Indija in Pakistan. Voditelj islamske republike se otvoritve zasedanja ni udeležil, se bo pa skupini najverjetneje pridružil danes pozno popoldne, česar pa v Kremlju niso mogli potrditi: »Vse bo odvisno od razmer v Iranu.«
Po mnenju analitikov bo Ahmadinedžad pripotoval v Rusijo, če bo le mogoče, saj si obeta, da bodo nedavne volitve v Iranu na srečanju razglasili za legitimne. Pogovori z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom bodo po napovedih namenjeni tudi iranskemu jedrskemu programu.
Še več pozornosti bodo na srečanju namenili severnokorejski jedrski grožnji, kjer jim bo za podrobnejša pojasnila na voljo kitajski predsednik Hu Jintao, voditelj države, ki ima na severnokorejski režim še največ vpliva. »Zaradi provokativnih dejanj Severne Koreje se trenutno ubadamo predvsem z vprašanjem, kakšen je njihov sistem odločanja in kako se bodo odzvali na mednarodne sankcije,« je predsednikov svetovalec za zunanjo politiko Sergej Prihodko navedel glavna vprašanja, ki si jih trenutno postavlja mednarodna skupnost.
Po napovedih indijskega zunanjega ministrstva bodo v Jekaterinburgu priča še enemu zgodovinskemu srečanju. Na dvostranskih pogovorih naj bi se sešla indijski premier Manmohan Singh in pakistanski predsednik Asif Ali Zardari. Če se bo to res zgodilo, bo to prvo vrhunsko indijsko-pakistansko srečanje po terorističnem napadu v Mumbaju novembra lani, v katerem je bilo ubitih 166 ljudi. Indijska stran je za napad obtožila pakistanske skrajneže in zamrznila mirovni proces z zgodovinsko sovražnico, ki tako kakor Indija sama premore jedrsko orožje.
Kot opazovalec je v Rusijo pripotoval tudi afganistanski predsednik Hamid Karzai, ki je kirgiškega predsednika Kurmanbeka Bakijeva pred kratkim pozval, naj prekliče odločitev o zaprtju ameriškega vojaškega oporišča Manas v Kirgiziji, ene izmed glavnih oskrbovalnih žil za zavezniške operacije v Afganistanu. Čeprav Moskva vpletenost v zaprtje zanika, so kirgiške oblasti sklep o tem sprejele takoj po sklenitvi dogovora o dveh milijardah dolarjev ruske finančne pomoči Kirgiziji. »Oporišče smo pripravljeni zapreti. Opremo smo že začeli prevažati na druge lokacije. Mislim, da ga bomo izpraznili do 18. avgusta,« je poročnik ameriške vojske Christopher Bence napovedal pred včerajšnjim srečanjem afganistanskega in kirgiškega predsednika.
Na predvečer srečanja na Uralu je v Moskvi potekalo tudi vrhunsko zasedanje Organizacije dogovora o kolektivni varnosti, na katerem so podpisali sporazum o mandatu postsvojetskih sil za hitro posredovanje, ki so bile ustanovljene februarja, in članice zavezuje, da v primeru agresije ali krize v kateri koli od članic ukrepajo s skupnimi močmi. Zasedanje je bojkotiral beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ki se je tako odzval na rusko prepoved uvoza beloruskega mleka in mlečnih izdelkov. »Rusija hoče Belorusijo s tem ukrepom spraviti na kolena. Kako lahko v takšnih razmerah krepimo skupno varnost?« je Lukašenko utemeljil svojo odločitev. »Upam, da ta mlečna histerija ne bo pokvarila naših prizadevanja za ustanovitev sil za hitro posredovanje. Rusija je za Belorusijo zelo pomemben trg,« je poudaril Medvedjev. Kakor kaže, se mlečna vojna še ne bo kmalu polegla, saj beloruska vlada že razmišlja, da bi na meji z Rusijo uvedla mejne in carinske formalnosti.
Belorusko-ruska trenja so se začela leta 2007, ko je Rusija sosedi zvišala cene plina in zahtevala nadzor nad beloruskim sistemom plinovodov. V Minsku je odtlej ves čas čutiti strah, da si Moskva prizadeva za nadzor nad belorusko industrijo in suverenostjo.