Moskva – »Hvala, ker ste prišli. Lotimo se dela,« je ruski zunanji minister Sergej Lavrov začel srečanje t. i. bližnjevzhodnega mirovnega kvarteta. Že čez dve uri je s sklepno izjavo pred novinarje stopil generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. »Izraelsko vlado pozivamo k zamrznitvi vseh dejavnosti, povezanih z naselbinami,« je poudaril in dodal »da mora Izrael uničiti tudi vse naselbine, ki so zrasle po marcu 2001, ter se izogniti uničevanju in izseljevanju iz vzhodnega Jeruzalema.« V izjavi je še zapisano, »da enostranski ukrepi katere koli od sprtih strani ne bodo prejudicirali izida pogajanj in jih mednarodna skupnost ne bo priznala.« Na izraelske in palestinske oblasti so pritisnili še z zahtevo po obnovitvi mirovnih pogajanj, kjer so jim za sklenitev mirovnega dogovora dali na voljo dve leti.
Od naše dopisnice
Predstavniki bližnjevzhodne mirovne četverice, poleg Lavrova in Ban Ki Muna so to še ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, zunanja ministrica Evropske unije Catherine Ashton in posebni odposlanec četverice Tony Blair, so o abstraktnem cilju, »koncu okupacije, ki se je začela leta 1967, in vzpostavitvi neodvisne in demokratične palestinske države, ki bo živela v miru in varnosti z Izraelom in drugimi sosedi,« spregovorili v času novega izraelsko-palestinskega zaostrovanja.
Prvič po vojni v Gazi pred 14 meseci so iz Gaze na jug Izraela spet letele rakete, in ubit je bil tajski delavec v izraelskem kibucu Netiv Ha’asara. Napad ni ostal brez odgovora in izraelska letala so v povračilnem napadu po izraelskih navedbah raketirala pet podzemnih predorov in domnevno tovarno raket. O žrtvah ne poročajo. Prav na dan nove zaostritve se je v Gazi mudila Ashtonova, konec tedna pa se tja odpravlja tudi Ban Ki Mun, ki je včeraj poudaril, da je »četverica zelo zaskrbljena zaradi položaja v Gazi, tudi zaradi humanitarnih razmer, v katerih živijo civilisti, ter teptanja človekovih pravic.«
Srečanje je potekalo tudi v času diplomatskega spora med Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki je izbruhnil prav zaradi izraelske napovedi o novi gradnji judovskih stanovanj v pretežno palestinskem vzhodnem Jeruzalemu. Še bolj zato, ker so novico oznanili ravno med obiskom ameriškega podpredsednika Josepha Bidena v Izraelu. Po telefonskem pogovoru izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja in Hillary Clinton, ki jo je poklical, »da bi obdelali specifične ukrepe, potrebne za izboljšanje ozračja in doseganje miru«, so se stvari vrnile v stare tirnice. »Naši odnosi so kljub napetosti globoki, močni in trajni,« je Clintonova poudarila po zasedanju v Moskvi. Že v nedeljo bo na Bližnji vzhod odpotoval posebni ameriški odposlanec George Mitchell, ki je obisk prejšnji teden protestno odpovedal.
Glavni palestinski pogajalec Saeb Erekat je pozdravil poziv četverice, a dodal, »da je treba izjavo spremeniti v zavezujoč mehanizem, na podlagi katerega bo Izrael na terenu spoštoval svoje zaveze, predvsem ustavitev vseh dejavnosti, povezanih z naselbinami na vseh palestinskih ozemljih – na Zahodnem Bregu in v vzhodnem Jeruzalemu«.