Moskva – Velika Britanija, ki sodi med največje ruske gospodarske partnerice, je to ostala tudi v času vohunskih in drugih škandalov. Zaradi njih so diplomatski odnosi med državama v zadnjih letih povsem ohromljeni, kar poskuša zdaj popraviti zunanji minister David Miliband, ki je Rusijo obiskal kot prvi vodja britanske diplomacije v zadnjih petih letih. Bolj kot dvostranske peripetije je za obisk zaslužna mednarodna ofenziva glede vprašanja jedrskega Irana, ki je včeraj spet pokazal zobe. Iranski zunanji minister Manušer Motaki je namreč pozval k spremembam dogovora o plemenitenju dveh tretjin njihovega urana v Rusiji in Franciji, ki so ga prejšnji teden sprejeli na sedežu Mednarodne agencije za jedrsko energijo na Dunaju.
Od naše dopisnice
Rusija in Velika Britanija, ki poleg Francije, Kitajske, Nemčije in Združenih držav Amerike sodelujeta v šeststranskih pogajanjih glede iranskega jedrskega programa, se strinjata, da se je treba seznaniti tudi z najnovejšim iranskim predlogom glede plemenitenja urana v tujini, hkrati pa od njega zahtevata, da se do dogovora nemudoma opredeli.
London in Moskva enotna glede Irana
»Resnica je, da lahko Iran obravnavamo kot normalno državo samo, če se bo normalno tudi vedel,« je bil na skupni tiskovni konferenci odločen Miliband. »Strinjam se, da mora Iran čim prej potrditi dogovor in inšpektorjem dovoliti nadzor nad doslej neznanim jedrskim objektom v bližini svetega mesta Kom. Prve informacije kažejo, da je Iran med prvim obiskom sodeloval z inšpektorji,« ga je dopolnil Sergej Lavrov.
Precej manj enotna sta bila glede odprtih dvostranskih vprašanj. Spor, povezan z umorom nekdanjega uslužbenca ruske tajne službe FSB Aleksandra Litvinenka, ki je zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem v Londonu umrl pred natanko tremi leti, še ni dobil epiloga. Rusija se z vsemi štirimi otepa izročitve glavnega osumljenca, nekdanjega telesnega stražarja, zdaj pa poslanca v ruski dumi Andreja Lugovoja. Sklicuje se na rusko ustavo, ki prepoveduje izročanje ruskih državljanov. »Nerealno je, da Britanija od nas zahteva spremembe ustave. Poleg tega nam niso dostavili vse dokumentacije, povezane s tem primerom,« je zatrdil Lavrov. Sogovornik je odločno zanikal trditve, da Velika Britanija ni izročila vse potrebne dokumentacije.
Vohunska drama je povsem zastrupila britansko-ruske odnose. Zaradi nje je Velika Britanija izgnala štiri ruske diplomate, na to pa so v Moskvi odgovorili z recipročnimi ukrepi. V Rusiji so se spravili tudi nad britansko kulturno ustanovo British Council, ki je moral zaradi domnevno nezakonitega delovanja zapreti svoja urada v Sankt Peterburgu in Jekaterinburgu. Rusija je začela stiskati obroč še okoli rusko-britanskega naftnega podjetja TNK-BP, zaradi česar je bil premier Vladimir Putin deležen očitkov, da oligarhom dopušča izsiljevanje in mafijski prevzem družbe. British Petroleum je 50-odstotni lastnik tretjega največjega ruskega proizvajalca nafte in plina, Velika Britanija pa ena največjih ruskih zunanjetrgovinskih partneric. Od leta 1991 je v Rusijo vložila že 16,6 milijarde evrov, kar je desetina vseh ruskih tujih naložb.
Številne prostovoljne emigrante od Velike Britanije zahteva tudi Rusija. Med njimi je oligarh Boris Berezovski, ki je obtožen, da je v času vodenja ruske letalske družbe Aeroflot poneveril 5,6 milijona evrov, nekdanji direktor sedme največje ruske naftne družbe Russneft Mihail Gucerijev, ki je v London pobegnil zaradi preiskave o davčnih utajah, vodja čečenskih separatistov Ahmed Zakajev, ki je tam dobil politično zatočišče, in oče ruske mobilne telefonije Jevgenij Čičvarkin, ki je obtožen ugrabitve in izsiljevanja uslužbenca svojega podjetja. Prav izročitev Čičvarkina je najbolj verjetna, saj so ga britanske oblasti na rusko zahtevo septembra že aretirale, po plačilu varščine pa izpustile.