Moskva – Po beloruskih predsedniških volitvah 19. decembra, na katerih je s skoraj 80-odstotno podporo dobil že četrti mandat avtoritarni predsednik Aleksander Lukašenko, kar je na ulicah glavnega mesta obsodilo okoli 20.000 ljudi, se 10-milijonska Belorusija vrača v izolacijo, v kakršni se je znašla že po predsedniških volitvah pred petimi leti. Takrat je Evropska unija za Lukašenka in 40 drugih beloruskih visokih predstavnikov zaradi surovega obračuna z opozicijskimi protestniki uvedla prepoved potovanja, o podobnem ukrepu pa evropski diplomati razmišljajo tudi tokrat. Vzrok je še okrutnejši obračun s protestniki, ko je končalo za zapahi kar 600 ljudi, med njimi tudi skoraj vsi opozicijski predsedniški kandidati. Večina protestnikov je zdaj že na prostosti, z izjemo petih predsedniških kandidatov in 26 drugih domnevnih organizatorjev protestov, ki jim zaradi organizacije množičnih nemirov grozi do 15 let zapora.
Od naše dopisnice
»Tisti, ki so odgovorni za zadušitev nemirov in tisti, ki so z njimi sodelovali, bodo vsekakor spet končali na črnem seznamu,« je za EUobserver komentiral švedski zunanji minister Carl Bild, neimenovani evropski diplomat pa je razkril, da je na novem seznamu za zdaj že več kot sto imen. Nekatere evropske države zahtevajo čimprejšnje zasedanje ministrskega sveta Evropske unije, na katerem naj bi potrdili omenjeno odločitev, Nemčija in Švedska pa menita, da je treba počakati na že dogovorjeno srečanje 31. januarja.
Ob tri milijarde evrov pomoči
Bild je uradnemu Minsku tudi dal jasno in glasno vedeti, da se lahko pod nosom obriše za pričakovane tri milijarde evrov gospodarske pomoči, ki so jo precej obubožani državi pred volitvami obljubili v okviru evropskega vzhodnega partnerstva. »Ogromna gospodarska pomoč seveda v tem trenutku ne pride v poštev,« je bil jasen Bildt.
Zaradi dogovora z Rusijo, po katerem bodo še naprej dobivali poceni nafto, se je Belorusija odzvala na grožnje kljubovalno kakor vedno. »Naši partnerji v Evropski uniji imajo zamegljen pogled na dejanske politične in socialne razmere v Belorusiji. Zaradi tega sprejemajo odločitve, ki škodujejo dvostranskemu sodelovanju,« je sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Andrej Savinik.
V podobnih tonih je pojasnil tudi odločitev o prenehanju mandata misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki so jo beloruske oblasti sprejele zaradi negativne ocene predsedniških volitev: »Gre za dobro pretehtano odločitev, ki smo jo sprejeli zaradi neobjektivnosti misije Ovseja v Belorusiji.«
Prvi so odločitev kritizirali v Združenih državah Amerike. »Globoko obžalujemo odločitev beloruske vlade. Na žalost gre za korak nazaj pri razvoju demokratične vlade in spoštovanju človekovih pravic v Belorusiji. Misija Ovseja je bila ustanovljena, da bi beloruski vladi pomagala pri gradnji institucij, promoviranju vladavine prava in krepitvi civilne družbe,« se je na ukrep odzval tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Crowley.
Lukašenko z očitki nad očitke
Lukašenko, ki so ga čez lužo že zdavnaj poimenovali »zadnji evropski diktator«, je v prvem ponovoletnem javnem nastopu najprej ostro napadel prav volilne opazovalce. »Vemo, kaj je objektivna ocena, oni pa so prišli v Belorusijo z že vnaprej napisanim tekstom. Prebral sem ga že mesec dni pred volitvami.« Zatrdil je, da so bile volitve pripravljene v skladu z ustavo in da so slabo misleči tuji gostje samo iskali povod za kritiko, ki so jo našli v »neustreznem ravnanju z opozicijo.«
Poleg tega je Zahod tudi neposredno obtožil organizacije nasilnih opozicijskih protestov. »Za opozicijskimi predsedniškimi kandidati so stali določeni ljudje, organizacije in ogromne količine denarja, ki ni prišel iz naše države. Skupina izobčencev bi lahko zasedla državo in po protestih bi se lahko zbudili v povsem drugačni Belorusiji. Niti Rusija, niti Poljska, niti Nemčija ne potrebujejo uspešne in suverene Belorusije,« se je kot vedno v podobnih primerih zatekel v populizem. Ostrim besedam navkljub, je Zahodu na koncu vendarle ponudil roko sprave: »Če so pripravljeni Belorusijo sprejeti kot državo v središču Evrope, potem smo pripravljeni na sodelovanje, če pa bodo iskali razlog za konfrontacijo, ga bodo lahko vedno našli.«
Polona Frelih