Rusija ne bo tolerirala globalnega sistema z enim samim absolutnim voditeljem, ki se je vzpostavil kot rezultat hladne vojne, je dal ruski predsednik Vladimir Putin vedeti na predvečer mirovnih pogajanj v Minsku. »Putin ne bo sprejemal ultimatov,« je pozneje za vsak primer ponovil še njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Polona Frelih
Na predvečer vročih mirovnih pogovorov v beloruski prestolnici Minsk so opozorile nase tudi vojskujoče se strani. Uporniki s sporočilom, da so sklenili obroč okrog Debalceva, vladne enote pa s protiofenzivo bataljona Azov, ki je po njihovih navedbah obrodila sadove. Prav dogajanje na terenu naj bi po trditvah upornikov spodbudilo veliko diplomatsko ofenzivo. V obroču okoli Debalceva naj bi bilo namreč poleg ukrajinskih vojakov, ki jih je po različnih ocenah od 5000 do 10.000, ujetih tudi veliko vojakov zveze Nato, za katere nihče ne ve, da so tam.
Od uspeha pogovorov v Minsku je odvisno, ali bodo Združene države Amerike poslale v Ukrajino tudi vojaško pomoč. Ta naj bi tja že prihajala, prav tako vojaški inštruktorji, vendar bi zadeve zdaj postale tudi javne. Rusija pošilja mešane signale. Ruski vojaški strokovnjak Jevgenij Bučinski je v intervjuju za Süddeutsche Zeitung sporočil, da se bo Rusija v primeru ameriške vojaške pomoči prisiljena odzvati z vsemi sredstvi.
Od Kremlja do Kijeva je kratka pot, prav tolikšna je tudi razdalja do tretje svetovne vojne, opozarjajo tisti, ki menijo, da bi se zveza Nato ob naskoku ruskih enot na Kijev preprosto morala odzvati z vojaškimi sredstvi. V Rostovski oblasti na jugu Rusije, ki meji na Ukrajino, se je včeraj začela obsežna vojaška vaja ruske vojske, v kateri sodeluje 2000 vojaških obveščevalcev in specialcev ter 200 kosov vojne tehnike.
Tako kot Združene države Amerike tudi Rusija rožlja z orožjem, hkrati pa poudarja, da je diplomatska rešitev edini možen izhod. »Z diplomatskimi sredstvi bomo odgovorili tudi, če bodo Združene države Amerike prižgale zeleno luč za pošiljke orožja Ukrajini,« je bil včeraj jasen sekretar ruskega varnostnega sveta Nikolaj Petrušev. Če bo jutri na pogajanjih v Minsku prisoten Putin, ki je pogojeval udeležbo s »soglasjem v nekaterih točkah«, se bo dokončno potrdila teza, da je Rusija v veliki prednosti. O tem so se svetovni mediji razpisali že pred potjo Merklove v Kremelj, za kar se je menda odločila tudi zato, ker je to edino mesto na svetu, kjer je ameriško prisluškovanje absolutno izključeno.
Zaradi poti v Canosso so jo ameriški diplomati po pisanju časnika Bild razglasili za političarko, ki »trosi neumnosti iz Moskve«. Njena diplomatska ofenziva bo uspešna samo, če se ji bo uspelo odločno postaviti po robu jastrebom v ameriški in ukrajinski administraciji, kar je pravzaprav eno in isto.
Škodljive izjave Boruta Pahorja
Nemško-francoski vlak se je podal v diplomatsko ofenzivo tudi zato, ker imajo sankcije proti Rusiji čedalje večji učinek bumeranga, saj so po besedah španskega zunanjega ministra Evropsko unijo stale že 21 milijard evrov, za dobre 3 odstotke se je skrčila tudi slovenska gospodarska menjava z Rusijo.
Gospodarska škoda je tudi glavni razlog, da se javno mnenje v večini evropskih držav obrača vse bolj v prid Rusiji. Zato je toliko bolj presenetljiv nedavni intervju slovenskega predsednika Boruta Pahorja za rusko televizijsko postajo RT na varnostni konferenci v Münchnu, na kateri je za trenutno krizo okrivil izključno Rusijo. Slovenski diplomati ocenjujejo, da je ta poteza dolgoročno izjemno škodljiva za partnerske odnose z največjo slovensko gospodarsko partnerico, za kar si je slovenska diplomacija prizadevala od osamosvojitve. Po drugi strani z izjemo Grčije nihče noče biti odkrit, kar zadeva nacionalne interese.
Osnutek mirovnega sporazuma ostaja skrivnost, zagotovo pa bo v njem zahteva po večji avtonomiji vzhodne Ukrajine. Tudi zato, ker se je za močno avtonomijo Ukrajine v intervjuju za francosko televizijsko postajo France 2 TV zavzel francoski predsednik François Hollande, češ da »so se tamkajšnji ljudje vojskovali, zato jih bo težko prepričati, da bodo živeli skupaj«.
Vprašanje je, ali bo večja avtonomija zadovoljila voditelje Ljudske republike Doneck in Luganske narodne republike, poleg tega ni izključeno, da bo to sprožilo učinek domin in bodo več samostojnosti zahtevali še Odesa, Harkov in ne nazadnje Galicija. Nesporno dejstvo je, da je teritorialna celovitost Ukrajine vprašljiva.
Je za mir zainteresiran Putin, ki mu je podpora med krizo narasla na kar 85 odstotkov?