Moskva – Sodeč po zadnjih potezah ruske diplomacije, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov na dobri poti, da tudi on dobi vzdevek, ki se je v letih hladne vojne oprijel nekdanjega sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika – gospod Njet. Rusija je namreč v Združenih narodih dosegla odpoved za danes predvidenega zasedanja zunanjih ministrov stalnih članic VS OZN in Nemčije, na katerem bi razpravljali o četrtem krogu sankcij proti Iranu. »Lavrov se srečanja ne more udeležiti zaradi natrpanosti urnika,« je zaplet komentiral neimenovani predstavnik ruske delegacije pri OZN. Le malokdo je verjel, da je v ozadju samo to.
Od naše dopisnice
V ruskem zunanjem ministrstvu so že kmalu dali vedeti, da njihova odločitev ni zgolj tehnične, ampak predvsem vsebinske narave. »Želimo si, da bi se Washington vendarle odločil, kakšne odnose hoče z Moskvo. Eno je, če nas hočejo kaznovati, povsem druga zgodba pa je, če hočejo z nami sodelovati na podlagi skupnih interesov. Obojega ne morejo imeti,« je besede ameriške državne sekretarke Condoleezze Rice parafraziral tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Andrej Nesterenko. Rusko spodkopavanje mednarodnih prizadevanj za ustavitev iranskega jedrskega programa je torej razumeti predvsem kot protiudarec po ameriških pozivih k izolaciji Rusije zaradi nedavnega posredovanja v Južni Osetiji.
Glavna protagonistka ameriške kampanje je prav Riceova, ki je prejšnji teden pozvala mednarodno skupnost, naj se odločno postavi po robu ruski agresiji in avtoritarnosti. Ne glede na to so pred srečanjem Riceove in Lavrova, ki se v zadnjem mesecu gledata kakor pes in mačka, v ameriškem State Departmentu poudarjali, da Washington in Moskvo še naprej povezuje vrsta skupnih interesov. »Jasno je, da so naši odnosi trenutno zelo viharni,« je na koncu vendarle priznal tiskovni predstavnik Sean McCormack. In takšno je bilo verjetno tudi ozračje na srečanju vodij ruske in ameriške diplomacije, posvečenem iranskemu in korejskemu jedrskemu programu in seveda ruski vojaški operaciji v Gruziji.
V precej bolj prisrčnem ozračju je potekalo srečanje med Condoleezzo Rice in gruzinskim predsednikom Mihailom Saakašvilijem, ki je od ZDA dobil zagotovila o podpori pri povojni obnovi države. Na srečanju je beseda tekla tudi o evropski donatorski konferenci in ministrskem zasedanju EU o Gruziji, ki je bilo za oktober sklicano v Ženevi. Zdaj vse kaže, da so zaradi nesoglasij z Rusijo ti načrti padli v vodo, saj bo srečanje potekalo le na ravni izvedencev. Tudi tu je razlog rusko kljubovanje, s katerim je Moskva mednarodni diplomaciji prizadejala še en udarec.
Na drugi strani je Saakašvili v generalni skupščini nastopil z ostro protirusko retoriko. Pozval je k obsodbi »brutalne ruske invazije«, na Združene narode pa naslovil prošnjo, naj v rusko-gruzinskem sporu prevzamejo vlogo posrednika. »Ali se bo ta organ zavzel za zaščito načel iz ustanovne listine ali pa bo dovolil, da jih poteptajo tanki in škornji tistih, ki izvajajo etnično čiščenje in nasilni separatizem?« se je na govorniškem odru spraševal Saakašvili.
V podobnih tonih je izzvenel nastop ameriškega predsednika Georgea Busha, ki je Rusijo obtožil, da je z vnaprej načrtovano invazijo na Gruzijo kršila ustanovno listino Združenih narodov. »Ustanovna listina ZN pravi, da imajo mali in veliki narodi enake pravice. Ruska invazija je to zanikala,« je poudaril Bush v svojem poslovilnem nastopu.
Washington pa ni ostal samo pri besedah, ampak je že začel akcijo za izključitev Rusije iz G8. Prav ameriško nestrinjanje, da bi ob robu zasedanja generalne skupščine pripravili tudi ministrsko zasedanje G8, je po besedah nemškega zunanjega ministra Frank-Walterja Steinmeierja razlog, da od ruskih predstavnikov v palači ob Vzhodni reki zadnjih dneh skorajda ni slišati drugega kot besedo njet.