Mešani signali glede razširitve ukrepov proti Minsku

Visoka predstavnica EU za skupno zunanjo politiko Catherine Ashton povezuje omenjeno odločitev z zasedanjem zunanjih ministrov, ki bo potekalo med 22. in 23. marcem. Sklep o vrnitvi veleposlanikov je Minsk zelo presenetil, saj so evropski birokrati pred tem prisegali, da bodo vztrajali, dokler ne bodo iz zaporov izpuščeni vsi beloruskii političnii zaporniki in ne bo več potrebe po sankcijah, »pa četudi bi to trajalo več let«. Namestnica direktorja informacijskega urada beloruskega zunanjega ministrstva Marija Vašina v to ni verjela do zadnjega trenutka: »Če gledamo logično, potem je vrnitev diplomatov zelo neverjetna. Zato, ker EU nenehno grozi, da bo 23. marca še razširila sankcije.«

Če sledimo beloruski logiki, potem Evropska unija 23. marca ne bo razširila seznama sankcij na predstavnike beloruskega gospodarstva, kar je na zadnjem zasedanju preprečila tudi Slovenija. V začetku tedna je v javnost sicer pricurljala informacija o neizogibnosti razširitve sankcij na beloruske oligarhe, med katerimi naj bi bili lastnik podjetja Triple in neuradni Lukašenkov bančnik Jurij Čiž, lastnik gradbenega podjetja Amkodor Aleksander Šakutin, lastnik podjetja Santa Impex Brest Aleksander Mošenski ter lastnik verige hipermarketov in tobačnega podjetja Pavel Topuzidis. »Tokrat so stvari zelo resne. Mislim, da Latvija tokrat ne bo mogla blokirati sankcij. Če se bo to zgodilo, bomo poskusili storiti vse, da bodo imela naša podjetja čim manj škode,« je povedal predstavnik latvijskega zunanjega ministrstva Andris Teikmanis. Razkril je še, da EU razmišlja o uvedbi prepovedi sodelovanja z gospodarstveniki na črnem seznamu. Proti sankcijam je tudi litovska predsednica Dalia Grybauskaite: »Sankcije Belorusijo politično in gospodarsko potiskajo v naročje Rusije, se pravi iz zahodnega objema in vpliva.«

Evropski parlament je sprejel posebno resolucijo, v kateri je Minsk pozval k izpustitvi političnih zapornikov, Bruselj pa k razširitvi sankcij na beloruske gospodarstvenike in k drugim ukrepom proti beloruskemu gospodarstvu. Minsk grozi z zmanjšanjem uslužbencev evropskih veleposlaništev na minimum, s sankcijami proti evropskim podjetjem, ki delujejo v Belorusiji, in prepovedjo tranzita za evropske dobrine in državljane čez belorusko ozemlje. Manj verjetna je prekinitev dobave plina čez Belorusijo in naprej proti Evropi, saj bi v tem primeru ostala brez plina tudi ruska eksklava Kaliningrad.

Velike oči, ki se nikoli več ne bodo smejale

Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je posebej poudaril smrtno kazen proti domnevno odgovornima za teroristični napad, ki je lani aprila v podzemski železnici v Minsku zahteval 15 življenj. »Zelo sem bil pretresen, ker predsednik Lukašenko ni hotel pomilostiti Vladislava Kovaljova in Dmitrija Konovaljova«. Kovaljova in Konovaljova so prijeli že nekaj ur po napadu, Lukašenko pa je že naslednji dan po radiu razkril njuni imeni ter potrdil krivdo. Na smrt sta bila obsojena, čeprav njuna odvetnika in borci za človekove pravice opozarjajo, da je bil sodni proces farsa in da sta krivdo priznala, ker so ju mučili. Lukašenko je zavrnil poziv k njuni pomilostitvi, ki ga je vložila Ljubov Kovaljova, mati 26-letnega Vladislava Kovaljova. Ni se še vdala, čeprav že tri dni zaman poskuša izvedeti, kje je njen sin, zato ni izključeno, da so smrtno kazen že izvršili. »Vljudno vas prosim, da usmrtitev odložite za eno leto. Počakajte, da vidimo, kaj bo na mojo pritožbo odgovoril odbor Združenih narodov za človekove pravice,« se je včeraj znova obrnila na Lukašenka. »Bori se za svojo čast, čast svojega sina in čast svoje domovine,« je o njeni bitki povedala borka za človekove pravice Ljudmila Grjaznova. »Spomnim se samo materinih velikih oči. Verjetno se nikoli več ne bodo smejale. To je bila moja prva tiskovna konferenca, na kateri so novinarji predvsem molčali,« se fotografinja Julija Daraškevič spominja tiskovne konference ob zavrnitvi pomilostitve, h kateri beloruske oblasti poziva tudi nemška diplomacija. »Prosimo vas, da ne izvršite nadvse sporne smrtne kazni. Če boste to storili, bo to le še bolj načelo nemško-beloruske odnose,« je poudaril Steffen Seiber, tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel.

Belorusija vse bolj pritiska tudi na peščico oporečnikov, ki so še na prostosti in niso pobegnili v tujino. Za 148 opozicijskih aktivistov, intelektualcev in novinarjev je uvedla prepoved potovanja, tako da zdaj ne morejo zapustiti države. Po besedah direktorja neodvisne televizijske postaje Belsat v Minsku Mihaila Jančuka, ki so ga na poljski meji vrgli z vlaka, je na seznamu 10 novinarjev, med njimi tudi predsednica Beloruske novinarske zveze Žana Litvina. »Oblasti se že 17 let borijo proti civilni družbi in to je samo še en v vrsti ukrepov, s katerimi nam hočejo otežiti življenje,« nam je povedal po skypu. Še ostrejši je bil Valentin Stefanovič iz človekoljubne organizacije Vjasna: »Gre za seznam talcev,« je opozoril na kršenje beloruske zakonodaje, ki izhod iz države prepoveduje samo osumljenim kriminalcem, dolžnikom in dezerterjem.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber