Moskva – Dekleta iz feministične punk zasedbe Pussy Riot so pred natanko letom dni v osrednji moskovski katedrali Kristusa Odrešenika uprizorile Punk molitev, katere tarča je bil ruski predsednik Vladimir Putin. Nadeždo Tolokonikovo, Marijo Aljohino in Jekaterino Samucevič so na dveletno zaporno kazen v delovnem taborišču obsodili zaradi huliganstva, spodbujenega z verskim sovraštvom.
Tolokonikova kazen preživlja v Republiki Mordoviji, Aljohina v sibirskem Permu, Samucevičeva pa je bila izpuščena na prostost zahvaljujoč argumentu, da so jo varnostniki v katedrali zadržali, še preden je iz kovčka izvlekla kitaro. »Ne, ni me bilo strah. Tako kot pred vsakim nastopom sem bila samo nervozna, ker sem se bala, da nam ne bo uspelo,« nam je zaupala v intervjuju. »Nobene krivde ne čutim in omenjene akcije nimam za etično napako,« je zatrdila predstavnica trojice, ki so jo nekateri v Rusiji poimenovali kar za »sveto«.
Oktobra lani so vas pogojno izpustili na prostost, za kar je zaslužno predvsem to, da ste zamenjali odvetnico. S čim se trenutno ukvarjate?
Sem uradna predstavnica skupine, saj lahko samo jaz razkrijem svojo identiteto, ostala dekleta ostajajo anonimna. Zaradi tega nimam časa za počitek. Na splošno je to čudno obdobje, saj med sodnim procesom nismo imeli časa za razmišljanje. Spominjam se, kako so nas vsak dan vozili sem in tja, me pa smo hotele samo spati in nič več. Hotele smo se odpočiti, posedeti v tišini, da nas ne bi potiskali sem in tja in bi bile brez lisic. Šele zdaj sem začela analizirati vse skupaj, saj v priporu nismo imeli informacij. Velik del krivde za to nosi prejšnja odvetniška ekipa, ki je z nami manipulirala, prikrivali so nam veliko pomembnih informacij.
Kaj ste odkrili med analizo?
Iz sodnih protokolov so odstranili negativne replike sodnice Sirove, ki se je obnašala zelo neprimerno. V neformalnem tonu je stresala neokusne šale, vendar se ne moremo pritožiti, saj so sodni zapiski o tem skrivnostno izginili. Obstaja seveda zapis Ruske agencije za pravno in sodno informacijo, kar pa ni procesualni dokument. Kratili so nam številne pravice. Denimo pravico do zaščite, saj smo ves čas sodnega procesa sedeli v akvariju. Odvetnike sem povprašala, ali jih imajo tudi na Zahodu, pa so mi odvrnili, da jih vsaj v Evropi zagotovo ni, saj menijo, da gre za poniževanje in jemanje človeškega dostojanstva. Poleg tega v njem niso delovali mikrofoni in slušalke, kar so po mojem naredili nalašč.
Na posnetku s prvega dne sodnega procesa je dobro vidno, kako nam sodnica nekaj govori, mi pa nič ne slišimo. Prosili smo jo, naj usposobijo mikrofon in slušalke, nakar nam je navrgla, naj malo bolj napnemo ušesa. Tudi ta moment so izrezali s posnetka.
Ali se na prostosti soočate s težavami?
Opažam, da mi sledijo, kar počnejo zelo očitno. Ne ves čas, ampak občasno. Nekajkrat sem v metroju videla, da so me snemali na video. Tega ne počnejo profesionalno, iz česar sklepam, da so bodisi neizkušeni ali pa si želijo, da bi vedela, da me opazujejo. Razen tega nimam negativnih izkušenj. Naša družba ni tako slaba, kot bi jo radi predstavili. Ko sem predelala, kako so o nas pisali množični mediji, sem naletela na veliko neobjektivnosti. Celo v dokumentarnem filmu, ki ga je posnel »Roast Beef« in so ga prikazovali na Sundanceu [mednarodni festival neodvisnega filma]. Očitna neobjektivnost. Rusijo prikazujejo kot ponorelo, noro državo, v kateri hodijo zmešani pravoslavci. Nekdo si želi pravoslavne vernike predstaviti kot popolnoma nore, bolne ljudi, kar je daleč od resnice. Očitno gre za usmerjeno kampanjo podžiganja razdora v družbi.
Ampak tudi ve ste v družbi povzročile razdor?
Zagotavljam vam, da to ni bil naš cilj. V družbi smo hotele sprožiti razpravo, izraziti protest proti patriarhu Kirilu, Putinu. Zakaj Rusko pravoslavno cerkev in versko simboliko izrabljajo v politične namene? Pri nas številni ne razumejo, da je to temeljno kršenje načela o posvetni državi, ki je zapisano v ustavi. Ne razumejo, da bo naslednji korak kršenje njihovih državljanskih pravic. Punk molitev je ljudi spodbudila, da so začeli razmišljati. Ne samo o Ruski pravoslavni cerkvi, patriarhu Kirilu in Putinu, ampak tudi o pravosodnem sistemu in celotni situaciji v državi. V Rusiji so potekale tudi akcije, na katerih so protestirali proti nam. Večina Rusov pravi, da je dveletna zaporna kazen pretirana, vendar menijo, da ne bi smeli nastopati na oltarju in prižnici. S stališča umetnosti gre za razumljivo gesto – gesto protesta.
Iz tujine ste dobili ogromno podpore. Ali vam je pomagala?
Kot vidite, akcije v našo podporo niso neposredno vplivale na sodni proces, nekakšen vpliv je pa vendarle bil. Glede Pussy Riot poteka medijska vojna, saj oblast ne uporablja samo aretacije in lisic, ampak tudi medijske napade. Širijo dezinformacije, klevete, kar počnejo napovedovalci z državnega Prvega kanala, ki jim ljudje zaupajo. Verjamejo, da vedno govorijo resnico. Akcije v našo podporo so v tej medijski vojni odigrale veliko vlogo. Ko so ljudje videli, kako široka je naša podpora, so začeli razmišljati: ‘Čudno, ne glede na to, da so take bogokletnice, jih ljudje podpirajo. Mogoče pa vse, kar govorijo na Prvem kanalu, vendarle ne drži?’
Kakšna je po vašem Rusija danes?
Očitno je, da se krepijo avtoritarna oblast in represivni ukrepi. Sprejemajo se zakoni, ki nasprotujejo ustavi. Zelo gladko, mirno, brez kakršnegakoli nasprotovanja. Seveda so zelo jasno izražene desne tendence. Izbrali so pot, ki je blizu neofašizmu, drugače se tega ne da imenovati. Vrh ledene gore je zakon o prepovedi propagande homoseksualnosti. Gre za majhen korak h krčenju pravic. Čisto intuitivno bi rekla, da v Rusiji trenutno vlada zatišje. Mediji so vse bolj neopazni, sploh ni jasno, kaj se pravzaprav dogaja. Ljudje zaradi tega molčijo, dejstvo pa je, da niso zadovoljni.
V svojih nastopih ne pozabite omeniti, da ste feministična zasedba.
Združujemo punk kot glasbeno protestno gibanje in feminizem, na kar se pogosto pozablja, kadar se govori o nas. Po drugi strani nas obtožujejo, da smo feministke, zato ne moremo biti protiputinovske, kar seveda ne drži. Politika Putina je absolutno antifeministična in krati pravice žensk. Na državnih televizijskih postajah obstaja določena propaganda, v kateri je polno seksističnih opazk na račun žensk. Pri nas ni svobode, kar se tiče izražanja spolne identitete. Ljudi, ki jim pripisujejo netradicionalno spolno usmerjenost, kličejo ‘queeri’ in jih grobo diskriminirajo. Za našo družbo so takšni posamezniki nesprejemljivi. Na drugi strani so povsem sprejeti heteroseksualni normativni modeli, na primer čisti mačizem, ki ga propagira Putin.
Ali ste sami izdelali kostume in balaklave?
Da, seveda. Tudi koncept smo naredile same. Smo kolektiv. Pussy Riot je v prvi vrsti umetnost. Ne gre za politični protest, stranko. Gre za politično umetnost. Številni ne vidijo razlike med politično umetnostjo in političnim protestom, čeprav je razlika zelo velika. Gre za umetnost, ki se ukvarja s političnimi problemi. V Rusiji je tradicija, da je bila umetnost vedno politična, saj je bila politična situacija vedno zelo težka. Umetnik se je bil zato vedno prisiljen odzivati ostro. Če si umetnik, ni mogoče, da se ne bi odzival na politične tendence, ki se dogajajo pri nas. V prvi vrsti gre za problem državne oblasti, njen odnos do civilne družbe. Gre za razkorak med družbo in oblastjo.
Nadja in Marija ostajata v zaporu. Ena je pristala v bolnišnici, drugi grozijo sojetnice. Verjetno vam ni lahko?
Najbolj od vsega si želim, da bi bile svobodne. Mediji ne smejo nehati pisati o njiju. Maša me je vprašala, zakaj v zadnjem času tako malo govorijo o Pussy Riot. Obema se zdi, da sta šli v pozabo ali pa gre za dezinformacije. Ko si v taborišču in prestajaš zaporno kazen, ne vidiš ljudi in njihove podpore. Prinašajo ti pisma, kopije člankov, vendar to ni dovolj. Dogajanje na svobodi v zaporu gledaš z drugačne perspektive. Nadji in Maši pišite pisma podpore. Čeprav imata obe majhne otroke, ju nočejo izpustiti. To je posebna krutost s ciljem propagande in ustrahovanja ljudi. Kdo se bo sploh še hotel ukvarjati s protesti?