Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na tradicionalni ponovoletni novinarski konferenci predstavil zunanjepolitične dosežke preteklega leta in izpostavil največje izzive letošnjega leta. Kategorično je dal vedeti, da Rusija ne bo podlegla pritiskom, ki se bodo verjetno nadaljevali, ker izvaja neodvisno zunanjo politiko.
Polona Frelih
»Politika omejevanja Rusije se nadaljuje, čeprav je skrajni čas, da roma v zgodovinske arhive,« je bil jasen eden najbolj spoštovanih ruskih politikov. Med največje dosežke ruske zunanje politike je Lavrov uvrstil uspešen sklep pogajanj o iranskem jedrskem programu, kar je pred dnevi pripeljalo do ukinitve sankcij proti Iranu. Največ časa je namenil Siriji, saj naj bi se predvidoma v petek v Ženevi vendarle začela pogajanja o končanju skoraj pet let trajajoče vojne.
Ostro je kritiziral tisti del sirske opozicije, ki si prizadeva, da bi iz pogajanj izključili del opozicije, kar je označil za resno kršitev mednarodnega prava. »Največja napaka je, da nekateri onemogočajo skupni boj proti terorizmu z navajanjem irelevantnih pogojev, kot je sprememba režima v Siriji,« je vztrajal pri zahtevi po vključitvi Kurdov v pogajanja o prihodnosti Sirije, »saj je brez njih nemogoče doseči mirovni sporazum.«
Od posebnega odposlanca Združenih narodov Staffana de Misture pričakuje, da se bo uprl izsiljevanju Turčije in nekaterih drugih držav. Zanikal je informacije, da je minuli teden vodja ruske vojaške obveščevalne službe obiskal Damask, poskušal prepričati sirskega predsednika Bašarja al Asada, naj odstopi, in mu ponudil politični azil v Rusiji. »Nihče ni prosil za azil in nihče mu ga ni ponudil,« je opravil s špekulacijami in dodal, da je Asad že zdavnaj zagotovil Putinu, da se je pripravljen pogajati tudi z oboroženo opozicijo, če se je ta pripravljena boriti proti Islamski državi.
Slednja naj bi po njegovih navedbah urila pripadnike celo v gruzinski soteski Pankisi na meji z Rusijo, vse močnejša pa naj bi postajala tudi v Afganistanu. »Ruska letalska operacija v Siriji – zgodila se je na prošnjo sirske vlade – je pripomogla, da so se razmere v Siriji spremenile. Pod nadzorom teroristov je vse manj ozemlja. Postalo je jasno, kaj se dogaja v Siriji – kdo podpira teroriste in jim pomaga, kdo se bori proti njim in kdo jih uporablja za svoje unilateralne egoistične cilje,« je bil oster. Ponovil je, da še nihče ni ponudil dokazov o civilnih žrtvah ruskega bombardiranja ter napadih na »napačne oborožene skupine«.
Ukrajina in sankcije proti Rusiji
Ukrajino je obtožil, da zavlačuje z implementacijo mirovnega sporazuma iz Minska, saj si želi, da bi se sankcije Zahoda proti Rusiji nadaljevale. »Zahod razume, da je situacija na mrtvi točki. Vsi napačno predpostavljajo, da je, kar zadeva uresničevanje sporazuma iz Minska, vse v rokah Rusije, medtem ko Ukrajini ni treba storiti nič: ne spremeniti ustave ne dati Donbasu poseben status. Tega ne more nihče storiti namesto Ukrajine,« je napovedal, da bodo na uradni Kijev pritisnili z zahtevo po uresničevanju dogovorov iz Minska. Zavrnil je možnost pogajanj o vrnitvi Krima, »ki je ozemlje Ruske federacije v popolnem soglasju z željo tamkajšnjih prebivalcev«. Ukrajino je označil za nezanesljivo tranzitno državo za transport ruskega plina v Evropo, rusko-nemški plinski projekt Severni tok 2 pa kot koristnega tako za Rusijo kot Evropo.
Kar zadeva sankcije, je francoski minister za gospodarstvo Emmanuel Macron včeraj med obiskom Moskve poudaril, da bo Francija krepila gospodarske odnose z Rusijo ne glede na sankcije, ameriški državni sekretar John Kerry pa je v Davosu napovedal, da bi lahko že v nekaj mesecih ukinili sankcije proti Rusiji. Iz Bruslja je v Rusijo menda prišel namig, da se je Evropska unija pripravljena pogajati o ukinitvi sankcij, vendar naj bi jih v Kremlju zavrnili z odgovorom: »S sankcijami naj se ukvarjajo tisti, ki so jih uvedli.«
Po mnenju Lavrova Združene države Amerike in Evropska unija nadaljujejo nekonstruktivno in nevarno politiko do Rusije, zlasti s širjenjem zveze Nato ter ameriškim protiraketnim ščitom, kar je označil za »kratkovidno in destabilizirajoče«. Rusija je zaskrbljena zaradi širjenja Nata na rusko dvorišče, a si ne glede na to želi ponovnega »reseta« v ameriško-ruskih odnosih.
Precej manj optimizma je zmogel o prihodnjih britansko-ruskih odnosih. Dejal je, da se jim slabo piše zaradi izsledkov preiskave smrti Aleksandra Litvinenka, o kateri je uradni London pokazal s prstom na Rusijo in izrazil verjetnost, da je njegov umor naročil kar ruski predsednik Vladimir Putin. »Zaradi obtožb na račun ruskega vodstva bi lahko tožili britansko vlado zaradi obrekovanja. Svojih obtožb niso podprli niti z enim dokazom,« je bil jasen vodja ruske diplomacije.