Moskva – Sodelovanje v okviru sveta Nato–Rusija je začasno zastalo, je po vrnitvi z zasedanja zunanjih ministrov severnoatlantskega zavezništva sporočil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Krivdo za to je pripisal Združenim državam Amerike, ki da so sprejetje programa o sodelovanju za prihodnje leto pogojevale s spoštovanjem sporazuma o konvencionalnem orožju v Evropi (CFE). Od tega je Rusija že odstopila, zato po besedah Lavrova v ameriško zahtevo ni mogla privoliti.
Od naše dopisnice
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ameriški ultimat ostro kritiziral, češ da je zaradi njega v vodo padlo plodno in koristno sodelovanje članic sveta Nata in Rusije v prihodnjem letu. »ZDA so postavile ultimat, po katerem program sodelovanja v okviru sveta Nato–Rusija pogojujejo s spoštovanjem sporazuma o konvencionalnem orožju v vseh članicah. To je v nasprotju z ruskim moratorijem na izvajanje sporazuma, ki ga je podpisal ruski predsednik,« je poudaril Lavrov. Moratorij na sporazum, ki omejuje število tankov, bojnih letal in težkega topništva, predvideva pa tudi vzajemni inšpekcijski nadzor med državami in sodelovanje v okviru vojaških vaj, je ruski prednik Vladimir Putin podpisal 3. decembra, veljati pa bo začel v noči iz 11. na 12. december.
Načrti o sodelovanju v boju proti terorizmu, trgovini z mamili, orožju za množično uničevanje in skupnih akcijah ob naravnih nesrečah so po besedah Lavrova prekinjeni zaradi ameriške »pristranskosti«, ki jo »obžaluje«. Da je partnerstvo med Rusijo in Natom na preizkušnji, so ocenili tudi v Bruslju, kjer dodajajo, »da želijo z Rusijo nadaljevati konstruktiven in odkrit dialog tudi glede vprašanj, o katerih se ne strinjajo. «
Precej bolj optimističen je bil Lavrov glede protiraketnega ščita. Dejal je namreč, da še vedno verjame, da je dogovor med Washingtonom in Moskvo mogoč. Pozdravil je tudi namero novega poljskega vodstva, da se o vprašanju jedrskega dežnika pogovarja z Rusijo.
»To seveda ne pomeni, da bo Poljska spremenila svoje stališče in zavrnila načrte o namestitvi prestreznih raket na svojem ozemlju. Pohvale je vredno že to, da želijo poslušati tudi naša stališča,« je ocenil Lavrov. Poljski premier Donald Tusk bo Rusijo obiskal februarja prihodnje leto. To bo njegov prvi uradni obisk v Moskvi v novi funkciji.
Združene države so se glede načrtov o radarju na Češkem in desetih prestreznih raket na Poljskem pripravljene še bolj prilagoditi Rusiji, je v petek sporočila ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice. S tem se je odzvala na košarico, ki so jo ZDA od Rusije dobile tudi ob svojem najnovejšem predlogu. Ta govori o skupnem jedrskem dežniku, ki bi poleg ZDA in Rusije varoval tudi vse članice Nata. To naj bi dosegli s povezavo ameriškega protiraketnega ščita v vzhodni Evropi, bodočega protiraketnega obrambnega sistema Nata, ki ga bodo dokončno opredelili na vrhunskem zasedanju aprila 2008 v Bukarešti, in ruskih radarjev v Gabali v Azerbajdžanu in Armavirju na jugu Rusije.
Poleg tega je Washington privolil tudi, da bo aktivacijo desetih prestreznih raket na Poljskem odložil, dokler ne bo nespornih dokazov, da ima Teheran res balistične rakete. V skladu z najnovejšim predlogom bi ruska stran dobila tudi možnosti stalnega nadzora nad napravami na Poljskem in Češkem.
Sodelovanje med Rusijo in zvezo Nato resno zaostruje tudi vprašanje prihodnjega statusa Kosova. Sergej Lavrov je namreč Zahod v nedeljo vnovič obtožil, da kosovske Albance spodbuja k enostranski razglasitvi neodvisnosti. »Enostranska razglasitev neodvisnosti bo v regiji spodbudila nov val nasilja,« je le dan pred iztekom ultimata, ki so ga Združeni narodi postavili za dokončanje pogovorov med kosovskimi Albanci in Srbi, posvaril ruski zunanji minister.