Moskva – Med štirimi izgnanimi uslužbenci britanskega veleposlaništva v Moskvi je tudi glavni predstavnik za trgovino in razvoj Andrew Levi, piše v četrtkovi številki Moscow Times. Navedbe sicer niso želeli komentirati niti v britanskem veleposlaništvu niti v ruskem zunanjem ministrstvu v Moskvi, so jo pa potrdili številni neimenovani viri iz britanskih gospodarskih krogov v Rusiji. Po njihovih trditvah bo Levi pripravil kovčke že to nedeljo. Razkritje je oživilo bojazen, da utegne rusko-britanski diplomatski spor prizadeti cvetoče gospodarsko sodelovanje.
Od naše dopisnice
Za britanskim trgovinskim predstavnikom Andrewom Levijem žalujejo predvsem manjša britanska podjetja, saj jim je prav on pomagal tlakovati pot na ruski trg, odigral pa je tudi vlogo glavnega pogajalca po izbruhu krize, povezane s projektom Sahalin 2, ko je moral britanski Shell ruskemu plinskemu monopolistu Gazpromu prodati večinski delež 22 milijard dolarjev vrednega energetskega projekta na ruskem Daljnem vzhodu.
Samo v prvi četrtini letošnjega leta so britanska vlaganja v Rusijo znašala kar 3,1 milijarde ameriških dolarjev, zaradi česar je med sedmimi industrijsko najbolj razvitimi državami prav Velika Britanija največja investitorka v tej državi. Njene naložbe v Rusiji so, denimo, desetkrat večje od naložb Združenih držav Amerike.
Nič čudnega torej, da je zaradi najnovejšega razkritja završalo predvsem v britanskih gospodarskih krogih, ki jih strokovnjaki tolažijo, da za zdaj še ni razlogov za vznemirjenje. »Izgon trgovinskega predstavnika ne bo povzročil večjih motenj, saj ima britansko gospodarstvo na voljo še precej drugih mehanizmov,« je prepričan Chris Weafer, glavni strateg Alfa banke v Moskvi. Hkrati opozarja, da so ruske oblasti, ko so na izgon nižjih uslužbencev ruskega veleposlaništva v Londonu odgovorile z izgonom glavnega trgovinskega predstavnika, nedvomno poslale jasno sporočilo, in sicer, da utegnejo ob nadaljnih zapletih vendarle priti na vrsto tudi gospodarski ukrepi.
Ker je ruski ukrep precej ostrejši od britanskega, so resno zaskrbljene tudi britanske oblasti. Nenapisano pravilo diplomatskih odnosov namreč pravi, da morajo biti v diplomaciji ukrepi vsaj približno simetrični.
Olje na ogenj britansko-ruskih zdrah je pred dnevi prilil predsednik Vladimir Putin, ko je med sprejemom za aktiviste prokremeljske mladine Naši v svoji rezidenci Zavidovo ostro napadel britanske zahteve po izročitvi glavnega osumljenca v primeru Litvinenko, Andreja Lugovoja. Rusija ga noče izročiti, ker da ji to prepoveduje ustava. »Predlagajo, naj spremenimo ustavo, kar je za naš narod žaljivo. Spremeniti bi bilo treba njihove možgane, ne pa našo ustavo,« je izjavil Putin in požel buren aplavz.
Zdaj je napovedal še to, da bo Rusija zaradi ameriških načrtov za postavitev protiraketnega ščita v Evropi okrepila svojo obveščevalno dejavnost. Kje, ni razkril, so pa iz Londona in Washingtona že pred tem sporočili, da so zaznali povečano dejavnost ruskih tajnih služb na svojem ozemlju. Za rusko obveščevalno službo naj bi vohunil tudi nekdanji španski obveščevalec in domnevni dvojni agent Roberto Floreza Garcia, ki so ga španske oblasti v ponedeljek aretirale na Kanarskih otokih.
Ruski preiskovalci so medtem sporočili novo teorijo v aferi Litvinenko – da je morda Litvinenko z radioaktivnim polonijem zastrupil Andreja Lugovoja in njegovega sodelavca Dmitrija Kovtuna, in ne nasprotno. V dokaz navajajo, da je bilo v njunem dihalnem sistemu zaznati sledi radioaktivnega polonija.