Moskva – Le nekaj ur po srhljivi tragediji na Norveškem je v ruskem ultranacionalističnem podzemlju završalo od zadovoljstva, ki se je še najbolje odrazilo na internetu. Skupini, poimenovani »Breivik je heroj bele rase«, se je v trenutku pridružilo na tisoče članov. Kako močna je pravzaprav ruska skrajna desnica, se je oblast prepričala po nacionalističnih izgredih na moskovskem trgu Manež decembra lani, na katerih se je zbralo kakih 7000 obritoglavcev. V odgovor je oblast obsodila veliko pripadnikov skrajnih organizacij zaradi umorov priseljencev, a to je bil samo vrh ledene gore.
Od naše dopisnice
Skrajna desnica pomeni grožnjo za oblast šele tri leta. Preobrat se je zgodil, ker oblast njenim predstavnikom ni dovolila sodelovati na volitvah in ker je ustanovila domoljubni mladinski gibanji Naši in Mlada garda, ki sta njihova neposredna konkurenca. »Šele zdaj preganjajo neonaciste, in to samo zato, ker jim niso več lojalni. Če si pri nas lojalen oblastem, lahko počneš, kar te je volja. Lahko celo ubijaš,« je pred tremi leti v intervjuju za Sobotno prilogo povedala Galina Koževnikova, zdaj že pokojna sodelavka nevladne organizacije Sova, ki spremlja pojave ekstremizma.
Med jezne odpadnike sodijo Gibanje proti nezakonitemu priseljevanju, Slovanska zveza in Ruski obraz. »V številnih evropskih državah v parlamentu že dolgo sedijo predstavniki nacionalističnih strank. Brez tega ni mogoče uresničiti nacionalnih ciljev. Če nosilcem idej nacionalizma ne bodo dali možnosti, da poskušajo svoje ideje uresničili v zakoniti politični sferi, se bodo mnogi začeli zatekati k nasilju,« meni predstavnik omenjenega gibanja Roman Krasnov in dodaja, da predsednik parlamentarne Liberalnodemokratske stranke Vladimir Žirinovski ni nacionalist, ampak prodana duša.
Po mnenju Alekseja Baranovskega iz organizacije Ruski verdikt se je tragedija na Norveškem zgodila, ker tamkajšnja skrajna desnica, tako kot ruska, nima možnosti politične participacije. Rusko oblast zato poziva, naj pred decembrskimi parlamentarnimi volitvami pokaže več posluha za skrajnodesničarske stranke.
Tiste stranke, ki so pripravljene igrati po pravilih igre, so že dobile ponudbe oblasti. Med njimi so Nacionalni demokrati, ki se zavzemajo za ustanovitev »etnično čistih ruskih območij,« ruskemu veleposlaniku pri zvezi Nato Dmitriju Rogozinu pa so zaupali podobno nalogo kot pred parlamentarnimi volitvami leta 2003, ko je ustanovil desničarsko stranko Rodina. Zdaj oživlja Kongres ruskih skupnosti, ki se bo po njegovih navedbah bojeval za »pravice etničnih Rusov.«
Polona Frelih