Moskva – Ruski premier Vladimir Putin bo zvečer pripotoval na uradni obisk v Francijo, kjer se bo jutri srečal s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, ki je v začetku tedna že gostil tudi njegovega največjega sovražnika, gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija. Gruzija se je po rusko-gruzinski vojni avgusta 2008 znašla v precejšnji izolaciji in Saakašvilija niti enkrat niso povabili na uradni obisk v kako od evropskih držav, Rusija pa je spričo ponovnega zagona v ameriško-ruskih odnosih precej utrdila svojo pozicijo.
Od naše dopisnice
Čeprav je moral Saakašvili na povabilo čakati kar pol leta in čeprav obisk ni prinesel večjih dosežkov, so ga v Gruziji že označili za zgodovinskega. Predvsem zato, ker se je Saakašvili na uradnem obisku v Franciji mudil kot prvi predsednik Gruzije in ker je bila to njegova prva evropska pot po vojni v Južni Osetiji. Sam je obisk opisal kot pomemben korak za odpravo mednarodne izolacije Gruzije, za katero je obtožil Rusijo.
»Paranoik z dejanskim sovražnikom«
V intervjuju za pariški Monde je sicer izjavil, da so ruski načrti padli v vodo in da Rusija na postsovjetskem prostranstvu izgublja vpliv. Glede velike sosede je povedal še, da jo trenutno vodijo Putin in ruska tajna služba FSB. Saakašvili je bil tokrat celo mil v protiruski retoriki, ki so jo pri Figaroju pokomentirali takole: »Tudi paranoiki imajo dejanske sovražnike. Saakašvili pri svojih državljanih podžiga strah pred Putinovo Rusijo, kar ni težko, saj gre za realno grožnjo.«
Francoski strokovnjaki so opozorili, da je francosko javno mnenje izjemno nenaklonjeno Saakašviliju, saj daje Francija trenutno prednost krepitvi odnosov z Rusijo. Sarkozy da je Saakašvilija povabil na obisk predvsem zato, ker je hotel opozoriti na svojo vlogo med vojno v Južni Osetiji, v kateri je prav on prispeval k sklenitvi mirovnega sporazuma. Ruske kršitve dogovora so v Franciji spodbudile kar nekaj hude krvi, v Parizu pa so nezadovoljni tudi z ruskimi pogoji za nakup štirih ladij mistral, ki lahko poleg helikopterjev in tankov sprejmejo kar 900 komandosov. Ruska stran vztraja, da bi tri ladje izdelali v Rusiji, Francija pa hoče vsaj dve dokončati v domovini.
Kljub nesoglasjem je francoska stran zavrnila gruzinske bojazni, da se bo z nakupom ladij močno povečala učinkovitost ruske vojske v Črnem morju in tako okrepila ruska grožnja. Že ob razkritju omenjenega posla so na to opozarjale tudi Združene države Amerike, baltski trojček pa tudi nekateri francoski intelektualci. Francoska vlada ne popušča in v svoj bran pravi, da je treba Rusijo obravnavati kot evropskega partnerja in ne kot grožnjo evropski varnosti.
Gruzinski predsednik je v Franciji iskal tudi podporo pri približevanju Evropski uniji, ki sodi med prednostne cilje Gruzije, odkar je nekdanja ameriška državna sekretarka Madeline Albright precej jasno namignila, da so vrata v Nato zanjo zaprta. Čeprav Sarkozy tudi glede tega ni obljubil ničesar, je Saakašvili že sklenil, da Gruzija uživa »brezpogojno podporo Francije«. Saakašvili je lahko zadovoljen že s tem, da je mednarodno skupnost spet opozoril nase, so bili glede obiska porogljivi francoski mediji.