Po sovjetsko med moderne prestolnice Rusija se vrača v sovjetske enopartijske čase, so ruski in tuji komentatorji ugotavljali po prepričljivi zmagi vladajoče Enotne Rusije na parlamentarnih volitvah. Moskovski župan Jurij Lužkov, ki 12 milijonskem mestu z železno roko vlada vse od leta 1992, se nikoli ni poslovil od sovjetskega stila vodenja; njegove megalomanske načrte in ekstravagantne ideje v ruski metropoli že dolgo uresničujejo brez ugovarjanja. Kot da bi še vedno poslušali partijskega funkcionarja!...
Po sovjetsko med moderne prestolnice
Rusija se vrača v sovjetske enopartijske čase, so ruski in tuji komentatorji ugotavljali po prepričljivi zmagi vladajoče Enotne Rusije na parlamentarnih volitvah. Moskovski župan Jurij Lužkov, ki 12 milijonskem mestu z železno roko vlada vse od leta 1992, se nikoli ni poslovil od sovjetskega stila vodenja; njegove megalomanske načrte in ekstravagantne ideje v ruski metropoli že dolgo uresničujejo brez ugovarjanja. Kot da bi še vedno poslušali partijskega funkcionarja!
Njegovi ukazi so sicer diametralno nasprotni od tistih, ki so jih dajale sovjetske oblasti. Če so namreč te praznovanje božiča strogo prepovedale, je Lužkov božično praznovanje odredil s posebnim odlokom. Leta 2002 je namreč lastnikom restavracij, barov in trgovin ukazal, da morajo svoje izložbe 1. decembra okrasiti s prazničnimi lučkami in okraski. Podoben ukaz je romal tudi v vse javne ustanove, s to razliko, da lahko s predbožično in prednovoletno kič norijo počakajo do 15. decembra. Kršiteljem grozi denarna kazen, kar je podatek, ki pravljični podobi zimske ruske prestolnice zagotovo jemlje precej čarobnosti.
V sovjetskih časih je Lužkov verjetno dobil tudi zamisel za svoj najnovejši projekt, po katerem bodo že prihodnje leto v moskovskem podzemlju zgradili še eno megalomansko Moskvo. Tam, kjer so bili v sovjetskih časih temačni skrivni predori, jedrski bunkerji, in če gre verjeti poročilom, celo posebna železnica za sovjetsko partijsko elito, naj bi že v prihodnjih treh letih zažarele neonske luči in zrasli nakupovalni centri, zabaviščni parki, parkirišča, muzeji in ceste, skratka, Moskva v malem. Podzemno mesto se bo raztezalo na tri milijone kvadratnih metrih, kar pomeni, da bodo pozidali kar 80 odstotkov moskovskega podzemlja.
S podobnimi futurističnimi »podmestji« se že lahko pohvalijo Montreal, Singapur, Hongkong in Tokio; velemesta, kjer so s tovrstnimi urbanističnimi načrti reševali tudi problem prenaseljenosti. Gneča postaja čedalje bolj moteča tudi v Moskvi, kjer je k sreči visoka tudi koncentracija kapitala, zato z izpeljavo izjemno zahtevnega in zato dragega gradbenega projekta, ne bi smelo biti težav. Izvzet je tudi strah pred kulturnim šokom, predvsem klavstrofobijo, saj večina Moskovčanov že zdaj več časa kot nad zemljo preživi pod njo. Glavno prevozno sredstvo je namreč v Moskvi še vedno metro, njegove podzemne postaje pa so speljane globlje kot v drugih svetovnih prestolnicah, saj so bile zgrajene tudi kot jedrska zaklonišča. Podzemni prehodi, razpredeni po vsem mestu, so poleg tega tudi edini varni način za prečkanje širokih mestnih avenij.
V prid mestu pod mestom govorijo tudi ostre ruske zime, v katerih se temperatura spusti tudi do minus 30 stopinj Celzija. Takrat se v zavetje podzemlja že zdaj zatečejo brezdomci, potepuški psi, ulični prodajalci in mladostniki.
Geologi in varuhi arhitekturne dediščine svarijo, da ima vizija moskovskega župana eno samo, toda nepremostljivo pomanjkljivost: neprimernost terena. Moskva namreč leži na močvirju in tla so zaradi podzemnih rek izjemno porozna. Stanovanjske stavbe se neprestano udirajo, septembra lani pa se je preprosto sesedel kar dobršen del Leningrajskega prospekta, ki je ena glavnih mestnih prometnih žil. »Trge, pod katerimi bodo gradili, bodo verjetno utrdili, vendar vsega ne bodo mogli, zato se bo nevarnost vdorov povečala,« je poskušal Lužkova spametovati Vadim Mihailov iz organizacije Digger-Spas. Samovoljni prvi mož Moskve je kot ponavadi preslišal svarila, mestne oblasti pa so že označile 25 gradbenih točk, na katerih bodo prihodnje leto zabrneli delovni stroji.
Lužkov poleg tega v prihodnjih 15 letih načrtuje tudi izgradnjo 60 nebotičnikov v neogotskem slogu. Šest jih Moskva že ima, znane pa so pod imenom Stalinove sestre, saj jih ni dal zgraditi nihče drug kot sovjetski diktator Josip Visarionovič Stalin. In spet smo pri navdihu iz sovjetskih časov.