Moskva – S sedeža ruskega plinskega monopolista Gazproma so v torek sporočili, da je plinski spor z Ukrajino dokončno rešen. Dogovor sta sklenila predsednik uprave Gazproma Aleksej Miller in ukrajinski minister za energetiko Jurij Boika, podpisala pa ukrajinski premier Viktor Janukovič in ruski premier Viktor Zubkov. Sporazum predvideva povrnitev dolga, ki po besedah premiera Zubkova ne znaša le 920 milijonov evrov, kolikor je Rusija od Ukrajine terjala do zdaj, ampak kar 1,4 milijarde evrov.
Od naše dopisnice
Ukrajina se je v torek zavezala, da bo poplačala vse, kar Rusija od nje terja. Osemsto petdeset milijonov evrov bo vrnila tako, da bo lastništvo nad plinom, skladiščenim v ukrajinskih podzemnih skladiščih, prenesla na Gazprom, ki ga bo potem upravljal in izvažal, preostali dolg v višini 929 milijonov evrov pa bodo odplačala podjetja, ki za dobavo plina skrbijo na ukrajinskem trgu.
Prvo plačilo v višini 142 milijonov evrov lahko Gazprom po zatrjevanju ukrajinskega ministra za energetiko Boike pričakuje že 22. oktobra. Za plačilo bo odgovorno posredniško podjetje RosUkrEnergo s sedežem v Švici, nad katerim si lastništvo delita Gazprom in ukrajinski podjetnik. V lasti posredniškega podjetja so tudi podzemna skladišča za shranjevanje plina. Odplačilo dolga tako v praksi pomeni le, da bo z delom uskladiščenega plina od tega datuma naprej razpolagal izključno Gazprom. Prav prek RosUkrEnerga Gazprom Ukrajini tudi dobavlja plin iz Turkmenistana. Posredniškega podjetje pa je že dolgo trn v peti najverjetnejši novi ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je že večkrat zagrozila, da ga bo spodila z ukrajinskega trga.
Plinski spor je v Moskvi poleg ministra za energetiko Boike gladil tudi premier Janukovič, ki ga je po srečanju s premierom Zubkovom v Kremlju sprejel tudi ruski predsednik Putin.
Moskva je dan po ukrajinskih predčasnih parlamentarnih volitvah Kijevu zagrozila, da mu bo prenehala dobavljati plin, če ne odplača 920 milijonov evrov dolga. Grožnja je povzročila bojazen pred mrzlo zimo tudi v Evropi. Lani je namreč zaradi spora med Rusijo in Ukrajino glede cene plina motnje v dobavi čutila vsa Evropa. Evropska unija, ki jo je Rusija tokrat o novih prihajajočih težavah obvestila vnaprej, je sprti strani nemudoma pozvala, naj nesoglasja odpravita čim prej. Politični analitiki so ruske grožnje povezovali s težnjami po vplivu na izid ukrajinskih parlamentarnih volitev, ki so se končale s tesno zmago oranžne koalicije.
Rusijo in Ukrajino zdaj čaka še naporno dogovarjanje o cenah plina za leto 2008.