Moskva – »Ni nam treba podpirati ljudi, ki pred kamerami in javnostjo jedo nasprotnikove organe. Ali jim res želite dobavljati orožje?« je ruski predsednik Vladimir Putin že na srečanju z britanskim premierom Davidom Cameronom nakazal, da ne namerava popuščati glede Sirije.
Polona Frelih, dopisnica
Njegova opazka se nanaša na posnetek iz prejšnjega meseca, na katerem je poveljnik sirskih upornikov zagrizel v človeški organ. Rusija bo konec leta od Velike Britanije prevzela predsedovanje skupini G8, zato bo jubilejno 40. vrhunsko zasedanje prihodnje leto v olimpijskem Sočiju. »Putin postaja za Zahod vse bolj tuj in izoliran. Po vstopu Rusije je G8 izgubil nekaj učinkovitosti, vendar še dolgo ne bomo priča razpravam o njeni izključitvi,« je prepričan politolog Boris Makarenko. Dvodnevno zasedanje skupine G8 v letovišču Lough Erne na Severnem Irskem, kjer se Putin mudi kot prvi ruski voditelj, bi lahko povzeli z besedami – eden proti sedmerici. Temu navkljub bo Putin najverjetneje do konca zdržal psihološki pritisk in se ne bo odpovedal podpori sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu, kar je ne nazadnje dokazal že z izjavami med srečanjem s Cameronom. Ruski politolog Fjodor Lukjanov napoveduje, da bo »Putin glede Sirije najverjetneje bojkotiral vse iniciative Zahoda«, ki ga je v Londonu pozval, »naj v primeru dostave orožja sirskim upornikom spoštuje mednarodno pravo, česar se pri dobavah orožja sirskemu režimu striktno drži ruska stran«.
Predsedujoči G8 Cameron je dal vedeti, da bodo zaradi diametralno nasprotnih stališč na vrhunskem zasedanju poskušali doseči vsaj minimalni skupni imenovalec – podporo za organizacijo sirske mirovne konference. »Pripraviti je treba mirovno konferenco in poskrbeti za tranzicijo ter Sircem dati vlado, ki jih predstavlja, in ne takšne, ki jih ubija,« je poudaril Cameron. »Putin kot edini zaveznik Asada v skupini G8 podpira pokvarjence,« je bil precej manj diplomatski kanadski minister Stephen Harper. Naj vendarle obrne hrbet Asadu, je ruskega predsednika poskušal prepričati tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je teren za to začel pripravljati že pred slabim tednom dni, ko so v Washingtonu napovedali, da razpolagajo z dokazi o tem, da je Asadov režim uporabil kemično orožje, zato bodo začeli oboroževati sirske upornike.
Nekdanji ameriški veleposlanik pri Združenih narodih John Bolton v Wall Street Journalu piše, »da je Rusija, kar zadeva Sirijo, že premagala Obamo, ki hodi kot v snu«. Putinovi »neoimperialistični cilji imajo zdaj globalni doseg«, pravi Bolton, ki meni, da se bo na Bližnjem vzhodu povečevala moč Rusije, Združene države pa so v zatonu. To podkrepi s primerom prodaje ruskih naprednih protiraketnih sistemov S-300 Siriji, kar utegne spremeniti strateško ravnovesje sil v Siriji, Libanonu in Iranu. Seveda na škodo Združenih držav in Izraela.
Napovedano enourno srečanje med ruskim in ameriškim predsednikom je bilo verjetno prekratko za razpravo o vseh perečih vprašanjih. Še posebno zato, ker so odnosi med Moskvo in Washingtonom v zadnjem letu zelo nazadovali, glavni kamen spotike pa je seznam Magnickega, s katerim so Združene države Amerike uvedle sankcije proti ruskim predstavnikom, domnevno odgovornim za kratenje človekovih pravic, na kar so se v Rusiji odzvali s podobnim seznamom in uvedbo prepovedi na posvojitve za ameriške državljane. Predsednika sta se srečala prvič v zadnjem letu, naslednje srečanje pa ju čaka septembra, ob robu vrhunskega zasedanja G20 v Putinovem rojstnem Sankt Peterburgu.
Kommersant poroča, da naj bi predsednika na srečanju podpisala pet sporazumov, od katerih velja omeniti predsedniško izjavo o ukrepih za krepitev zaupanja v kibernetskem prostoru, ki predvideva oblikovanje »vroče linije« za obveščanje o kibernetskih incidentih, delovne skupine za vprašanja informacijske varnosti ter krepitev sodelovanja med tajnimi službami obeh držav. Pogajanja so potekala dve leti, dokument pa naj bi bil svetovni precedens, saj česa podobnega v svetovni politiki še ni bilo.
Ironično se je prav ob finalizaciji omenjenega dokumenta razkrilo, da sta ameriška in britanska tajna služba na vrhu G20 v Londonu prisluškovali številnim svetovnim voditeljem, tudi nekdanjemu ruskemu predsedniku Dmitriju Medvedjevu, ko se je prvič srečal z Obamo. Za zadrego britanskih oblasti so poskrbeli pri britanskem Guardianu, kjer se sklicujejo na nekdanjega ameriškega vohuna Edwarda Snowdena. Vodja dumskega odbora za mednarodne zadeve Aleksej Puškov je vohljanje za Medvedjevim označil za »škandal«, Nikolaj Kovaljov, nekdanji direktor ruske tajne službe FSB, zdaj pa član dumskega odbora za varnost, pa je dejal, da s tehničnega vidika to sploh ni velik podvig, vendar tajne službe, da bi se izognile diplomatskim in mednarodnim škandalom tega običajno ne počno.