Moskva – Na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi so pohiteli s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika in pripravili predstavitev ruskega prevoda potopisa Okrog edinega sveta, v katerem je pilot Matevž Lenarčič dokumentiral svoj prvi polet okoli sveta.
Leta 2004 ga je pot vodila prek Rusije, Sibirije, Kanade, Grenlandije in Islandije nazaj domov. Lani je z ultralahkim letalom ponovno obletel svet in se s svojim podvigom vpisal tudi med nominirance za Delovo osebnost leta 2012.
A podvig, med katerim je pilot, svetovni popotnik, alpinist in fotograf izgubil nedolžnost, je trajal 80 dni. V ultralahkem letalu je približno 33 dni letel po osem ur na dan, v tem času pa je s povprečno hitrostjo 179 kilometrov na uro naredil okoli 37.000 kilometrov. »Najbolj zanimiva dogodivščina je povezana z beloruskim glavnim mestom Minskom, v katero me niso spustili kar 40 dni. Potrebnih je bilo več kot mesec dni pogajanj, na tisoče papirjev … Tudi po pridobitvi dovoljenja je bilo pestro zaradi birokracije in vremena,« je Lenarčič kot najbolj nepozabno dogodivščino omenil Lukašenkovo Belorusijo, ki je še dandanes najbolj izolirana država v Evropi.
Birokracija je bila velik zalogaj tudi v Rusiji, kjer mu ne bi uspelo brez logistične podpore ruskega narodnega heroja in pilota Magomeda Tolbojeva, častnega testnega pilota Viktorja Zabolockega, Andreja Dubrovina, ki ga je spremljal na vznemirljivem poletu čez vso Rusijo, ter slovenskega konzula Borisa Goleta. Vsem omenjenim in še številnim drugim v knjigi namenja skorajda tako veliko pozornost kot čarobni ruski pokrajini, njenim mogočnim rekam, jezerom in neskončnim gozdovom, ki jih je v knjigi mogoče občudovati na fotografijah, na katere je avtor ujel tudi številne slikovite obraze naključnih znancev.
»Ljudje, ki živijo na vzhodu, romantičnem vzhodu okoli Severodvinska ali Anadirja, so zakon. Ne moreš jih pozabiti. Imajo občutek za sočloveka, ki smo ga včasih imeli tudi mi, zdaj pa ne več. Tudi takrat, ko to uradno ni mogoče, bodo našli rešitev. Razumejo in simpatizirajo s človekom, ki ima problem,« je Rusijo označil za državo z velikim človeškim potencialom. In kako je največja država na svetu, ki jo je preletel že dvakrat, videti iz zraka? »Precej velika, toliko kot na zemljevidu in še malo bolj. Potenciala imajo v resnici ogromno, zato je razumljivo, da se počutijo največji na svetu.«
Preprosto živeti, loviti ribe in uživati v naravi
Najbogatejša ruska avtonomna republika Saha oziroma Jakutija se razprostira na treh milijonih kvadratnih kilometrov (to je za kar 136 Slovenij), v njej pa živi samo milijon ljudi, je le eden od podatkov iz knjige, ki jo je v ruščino prevedla Žana Perkovska. »V ruščini že celo večnost nisem bral tako dobrega teksta,« je odličen prevod pohvalil ruski znanec, ki je tudi sam prevajalec. »Med prevajanjem sem ugotovila, da ima knjiga tri poudarke. Prvi je letenje, drugi birokracija, ki jo lahko premagaš, če si to želiš, tretji pa je ekološki vidik oziroma prostor, ki ga še sme zavzeti človek na svojem planetu, da ga ne uniči,« je Žana skromno pristavila, da Matevž pač rad leti, sama pa rada prevaja in tukaj so se njuni interesi ujeli. Avtor knjige po njenem mnenju ni samo letalec, ampak tudi filozof. »Doživetje je lahko tvegano, in čeprav ogroža življenje, ga lahko hkrati tudi podaljša. Življenje ni cilj samo po sebi, ampak je pomembno, da je zanimivo, nasičeno z dogodki, skratka, kvalitetno,« je navedla misel iz knjige.
Pa se ji kot Rusinji zdi, da je Lenarčiču uspelo ujeti duha Rusije? »Lenarčič je zunanji opazovalec in ima marsikdaj prav. Včasih pride v kakšen kraj, ki je menda bolj zanemarjen in potrebuje pozornost. Verjetno je krivica, da človek živi v takšnih razmerah, a mu kljub temu uspe ostati dober. Zelo zgovoren se mi zdi Rus iz njegovih spominov, ki pravi: ‘Morda mi ne bo uspelo ustvariti kariere, vendar bom kljub temu preprosto živel, lovil ribe in užival v naravi.’ To je to.«