Moskva – Rusija načrtuje največjo prodajo državnega premoženja po letu 1990, je za tiskovno agencijo Reuters razkril vir z ruskega finančnega ministrstva. Postregel je tudi z natančnim načrtom in časovnim okvirjem: »Na finančnem ministrstvu smo izdelali načrt morebitne privatizacije, ki jo načrtujemo v letih 2011–2013 in s katero bomo vsako leto zbrali 300 milijard rubljev (7,6 milijarde evrov, op. p.). Prodaja največjih podjetij bo potekala tako, da bo vlada v njih obdržala kontrolne deleže. Premier Vladimir Putin je omenjene načrte že pozdravil.
Od naše dopisnice
Seznam deset podjetij, v katerih bodo do leta 2013 prodali manjšinske deleže, vključuje številne banke, med njimi največjo rusko banko Sberbank, drugo največjo rusko banko VTB, kmetijsko banko Rosselhozbank in hipotekarno agencijo AlZhK. Na trgu se bodo znašla tudi energetska podjetja, kot sta največja ruska naftna družba Rosneft in državni naftovodni monopolist Transneft. Poleg bank in naftnih družb so na seznamu železniški monopolist RZhD ter energetski podjetji FSK in RusHidro. V teh podjetjih naj bi vlada svoj delež zmanjšala na 50 odstotkov plus ena delnica, kar ji bo še naprej omogočalo nadzor nad upravljanjem.
S prodajo naj bi Rusija v prihodnjih treh letih zbrala 22,32 milijarde evrov, s katerimi želi zmanjšati proračunski primanjkljaj. Ta naj bi že prihodnje leto znašal le še štiri odstotke BDP, leta 2012 pa le še 2,9 odstotka. Trenutno imajo v Rusiji petodstotni oziroma nekaj več kot 61 milijard evrov velik proračunski primanjkljaj. »Privatizacijski načrt je eden od načinov, kako se spoprijeti s tem problemom,« je pojasnil Kevin Doughert, direktor moskovskega podjetja za upravljanje s skladi Pharos Asset Management.
Z največjo privatizacijo po letu 1990 naj bi izboljšali tudi naložbeno klimo v Rusiji. Za zdaj še ni povsem jasno, ali bodo tuja podjetja sploh povabljena k sodelovanju, veliko dvomov pa se poraja tudi o preglednosti privatizacije. »Najbolj logično bi bilo, če bi deleže prodali prek transparentnih in odprtih dražb. Vlagatelji se bodo za nakup odločali na podlagi tega, kaj bodo dobili skupaj z deleži. Jim bodo ponudili sedeže v nadzornem svetu? Bodo lahko sodelovali v procesu prodaje?« si je retorična vprašanja zastavil Anton Stručenevski iz ruske banke Troika Dialog.
Pozitiven odziv borze
Na informacije o privatizaciji tisočletja se je v rubljih denominirani borzni indeks MICEX odzval z 1,26-odstotno rastjo, za 3,7 odstotka so poskočile delnice Transnefta, delnice Rosnefta pa so pridobile 3,2 odstotka vrednosti.
Hkrati s senzacionalno novico so ruski mediji spomnili tudi na prvi in precej sporen privatizacijski val, ki ga je nekdanji predsednik Boris Jelcin izvedel v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Takrat se je do državnega premoženja za drobiž dokopala ozka skupina ljudi, ki so v Rusiji znani kot oligarhi. V času osemletnega Putinovega predsedovanja se je veliko tega premoženja vrnilo v državne roke s pomočjo spornih potez, kakršen je bil bankrot nekdaj največjega ruskega naftnega podjetja Jukos. Razglasili so ga, ker je država blokirala njegova sredstva in ni več mogel odplačevati dolgov. Podjetje so nato razbili in ga po delih prodali na dražbah. Največji delež je kupil državni Rosneft.