Moskva – Rusija se je kot ena redkih držav na svetu postavila v bran ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu. Vladne in nevladne organizacije je pozvala, »naj resno razmislijo o tem, da bi ga predlagali za Nobelovo nagrado«. Razkritja WikiLeaksa sicer tudi za Rusijo niso nič kaj laskava, saj je v njih označena za skorumpirano »mafijsko državo«, zato je cilj predloga verjetno bolj kot skrb za Assangeev blagor, dobra mera škodoželjnosti na ameriški račun. Kot kaže, menijo, da razkrita korespondenca bolj škoduje ameriški diplomaciji kot ruski.
Od naše dopisnice
»Treba mu je pomagati,« se ja za Assangea zavzel neimenovani predstavnik Kremlja, kar je v popolnem nasprotju s stališčem večine svetovnih politikov in diplomatov, ki so dokumente večinoma označili za škodljive. Še več, nekateri bi po njihovem mnenju lahko privedli celo do »ogrožanja življenj«.
Prvi ruski odzivi so bile precej bolj zadržani. Na preimenovanje premiera Vladimirja Putina v Batmana, predsednika Dmitrija Medvedjeva pa v njegovega Robina, so v Kremlju odgovorili, »da pravljični hollywodski junaki ne zaslužijo komentarja«, Putin pa je primerjavo v pogovoru z Larryjem Kingom označil za »arogantno« in »neetično«.
Preobrat se je zgodil po razkritju, da naj bi zveza Nato zasnovala načrt o obrambi Poljske, Litve, Latvije in Estonije pred rusko agresijo, kar se je zgodilo prav v času zbliževanja med Rusijo in Natom na nedavnem vrhu v Lizboni. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je pred tem vztrajal pri »filozofskem pristopu«, v skladu s katerim je »zanimivo prebrati, kaj veleposlaniki pošiljajo v svoje prestolnice«, in nič več, zdaj od Severnoatlantskega zavezništva zahteva jasne odgovore. V bran Assangeu se je na Twitterju postavil tudi ultranacionalistični ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin. Zapisal je, »da gre pri njegovi aretaciji za politično preganjanje, ki lahko pomeni le, da na Zahodu ni medijske svobode in človekovih pravic«.
V kontekst zahodne zarote ruska diplomacija uvršča tudi kritike na račun Fife, ki je svetovno nogometno prvenstvo leta 2018 namenila Rusiji, ne pa precej večji nogometni velesili Veliki Britaniji, kjer so se takoj odzvali z obtožbami o korupciji. »Angleška kandidatura je bila tehnično močna, ruska pa v skladu s filozofijo Fife o odpiranju novih meja za svetovni nogomet. Rezultat glasovanja je popolnoma logičen, prav tako pa je razumljivo tudi razočaranje v Veliki Britaniji. Britanski mediji so šli v svojih kritikah predaleč. To ni kriket, kot bi rekli Angleži,« se je odzval Aleksander Sternik, odpravnik poslov in vršilec dolžnosti ruskega veleposlanika v Veliki Britaniji.
Polona Frelih
:: unmapped ::
DELO_4X_