Moskva – V moldavski prestolnici Kišinjov je potekalo vrhunsko zasedanje Skupnosti neodvisnih držav, katere predsedovanje po novem letu prevzema Rusija, že tako članica z največjim vplivom. Regionalni organizaciji, ki je zrasla na pepelu Sovjetske zveze in je povezovala vse nekdanje sovjetske republike razen baltske trojke, vse bolj grozi, da bo doživela usodo svoje predhodnice. Vrhunska zasedanja so iz leta v leto manj obiskana, vse več voditeljev postsovjetskega prostranstva pa se raje kakor na Rusijo opira na Evropsko unijo in Združene države Amerike.
Od naše dopisnice
»Če na zasedanje Skupnosti neodvisnih držav ne bo članic Organizacije dogovora o kolektivni varnosti (ODKV), ki so najtesnejše ruske zaveznice, potem lahko govorimo o pogrebu SND. Ta razpada pred našimi očmi in to bo morala priznati tudi Moskva, ki se ne zaveda, da se je v njenem odnosu s partnerji nabralo veliko negativnega,« ugotavlja nemški strokovnjak Aleksander Rahr.
Izgubljena bitka z Natom?
Poleg turkmenskega predsednika so na tokratnem zasedanju manjkali še predsedniki Kazahstana, Tadžikistana in Uzbekistana, ki poleg Rusije, Armenije in Belorusije sodelujejo v Organizaciji dogovora o kolektivni varnosti. V tej so pred kratkim ustanovili skupne sile za hitro posredovanje, ki naj bi jim omogočile postati politična in vojaška protiutež zvezi Nato. Zdaj vse kaže, da je bitko za prevlado na postsovjetskem prostranstvu dobilo severnoatlantsko zavezništvo.
Gruzija, ki je po lanski vojni v Južni Osetiji izstopila iz SND, je pred dnevi od posebnega odposlanca Nata za Kavkaz Roberta Simmonsa dobila zagotovilo, da je »še vedno ena najbolj zaželenih kandidatk za članstvo«. Ukrajina je bolj ko ne članica samo še na papirju, saj na vrhunska zasedanja le še redko pošilja najvišje predstavnike države.
Iz ruskega objema se počasi izvija tudi Moldavija, kjer se je na oblast povzpela prozahodna koalicija. Premier Vladimir Filar je na predvečer vrha sicer zatrjeval, da je Moldavija po ustavi nevtralna država, zato članstvo v Natu zanjo ni prioriteta, pred komaj mesecem dni pa je izjavil, »da je treba prebivalce Moldavije prepričati o nujnosti članstva v Natu«. Rusijo je pozvalo tudi k umiku ruskih enot iz moldavske separatistične pokrajine Pridnestrske republike, kar pa so v Moskvi že zavrnili.
Vse prej kot rožnati so tudi rusko-beloruski odnosi, ki so se pred dnevi še dodatno zaostrili. Belorusija, ki je z vstopom v evropsko Vzhodno partnerstvo pretrgala popkovino z Rusijo, ni dobila zadnjih 500 milijonov od skupaj dveh milijard dolarjev vrednega ruskega posojila.
Čedalje mikavnejši Zahod
Zahod se zdi vse bolj mikaven tudi državam Srednje Azije; Turkmeniji, ker je nezadovoljna z ruskim dogovorom o nakupu turkmenskega plina, ostalim, ker krvavo potrebujejo finančno pomoč. Najboljši primer za to je Kirgizija, ki je v zameno za rusko posojilo v višini 1,7 milijarde dolarjev najprej odredila zaprtje ameriškega vojaškega oporišča Manas in privolila v odprtje še ene ruske vojaške baze. Ko so Američani ponudili več denarja, je svojo odločitev umaknila. Zaradi podobnih motivov se z Američani zdaj že pogajajo tudi Turkmenija, Uzbekistan in Tadžikistan.