Moskva – »Pred nami so številna odprta vprašanja, med katerimi jih je nekaj precej občutljivih. Pripravljeni smo na dialog. Rusija je bila za nas vedno strateški partner in upamo, da bo tako tudi v prihodnje,« je bil pred srečanjem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom optimističen ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Ta je prišel v Moskvo predvsem zaradi rešitve najnovejšega rusko-ukrajinskega plinskega spora, seznanjen pa je bil tudi s protiukrepi zaradi ukrajinskih prizadevanj za članstvo v zvezi Nato, o katerem Rusija trdi, da bo skupaj s članstvom Gruzije spodkopalo rusko varnost.
Od naše dopisnice
Ukrajinskega predsednika Juščenka so v Moskvi pričakali kot zaveznika, kar bi bilo še pred letom dni znanstvena fantastika. Marca lani je namreč srečanje med Juščenkom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom neslavno propadlo, odpovedala pa ga je ruska stran. Tudi zaradi osebne zamere Juščenku, ki je takrat javno podprl ameriške načrte za postavitev protiraketnega ščita na Češkem in na Poljskem, vstop Ukrajine v zvezo Nato pa je predstavil kot eno ukrajinskih prednostnih zunanjepolitičnih nalog.
Tako je tudi danes in Nato naj bi že na aprilskem vrhu v Bukarešti potrdil akcijski načrt za Ukrajino, ki je prvi korak k formalnemu članstvu. Tega dejstva v Rusiji niso prezrli in ruski predsednik Vladimir Putin je v odgovor podpisal zakon, ki zmanjšuje vojaško sodelovanje med državama, v skladu s katerim bo Rusija nehala uporabljati dva radarja v Ukrajini. Zameram navkljub se bo Putin udeležil vrhunskega zasedanja Nata, na katerem bo svoj prvi trenutek slave poleg Ukrajine doživela tudi Gruzija. »To dokazuje, da je Rusija pripravljena na dialog o katerem koli vprašanju,« je odločitev o Putinovi udeležbi komenitral ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Čeprav je vnet zagovornik članstva v Natu, je Juščenko za Rusijo bolj sprejemljiv kakor ukrajinska premierka Julija Timošenko, ki je z odločitvijo, da z ukrajinskega trga spodi posredniško plinsko podjetje RosUkrEnergo zakuhala tudi najnovejši rusko-ukrajinski plinski spor. »Timošenkova na glas obljublja, da bo razdrla vse obstoječe pogodbe in okrepila tranzitne pristojnosti. Juščenko, ki se zaveda, kaj bi to pomenilo za državo, poskuša stvari omiliti,« so v zvezi z nenavadno otoplitvijo med prvima človekom Rusije in Ukrajine zapisali pri Izvestijah. Podobne tone so ubrali pri časniku Vremja Novostej: »Juščenko je v zadnjih dneh poskušal Timošenkovo ustaviti pri njenih prizadevanjih, da uniči plinske vezi med državama.«
Posredniško vlogo med Gazpromom in ukrajinskim javnim distributerjem NaftoGazom, trenutno igra RosUkrEnergo, katerega polovični lastnik je Gazprom, kar ruskemu velikanu seveda prinaša še dodatni dobiček. Timošenkova ga želi spoditi z ukrajinskega trga, saj naj bi prav RosUkrEnergo povzročal dolgove; na to se je Rusija odzvala tako, da je od Ukrajine zahtevala poplačilo že dobavljenega plina in zagrozila, da bo v nasprotnem primeru omejila dobavo plina.
Jabolko spora med državama je še ukrajinski polotok Krim, ki ga je sovjetski voditelj Nikita Hruščov leta 1954 podaril Ukrajini in kjer je sedež ruske Severnomorske flote: tega je Ukrajina oddala v dolgoročni najem, vendar hoče zdaj za pristanišče v Sevastopolu zvišati najemnino. Moskva poleg tega Ukrajino obtožuje revizije zgodovine, saj je rehabilitirala pripadnike ukrajinske uporniške vojske, ki se je bojevala tako proti nacizmu kot komunizmu, zameri pa jim tudi vojno napoved ruskemu jeziku.
Rusija v svojih odnosih s sosedi pritiska na energetsko karto, z nedavnim vstopom v Svetovno trgovinsko organizacijo pa je svoja pogajalska izhodišča okrepila tudi Ukrajina. S članstvom je namreč dobila tudi pravico sodelovati v postopkih sprejema novih članic organizacije, zato je pričakovati, da bo sosedi glede članstva postavila številne zahteve. Zlasti na energetskem področju.
Juščenkov obisk v Moskvi napoveduje tudi novo krizo ukrajinske politike. Nesoglasja med Juščenkom in Timošenkovo namreč postajajo vse glasnejša. Med partnerjema, ki sta pred tremi leti skupaj izpeljala oranžno revolucijo, je do trenj prihajalo že med prvo oranžno koalicijo, zaradi katerih je bila Timošenkova enkrat že odstavljena s položaja predsednice vlade.