Moskva – Na svojem prvi uradni obisk v Rusijo je prispel izraelski zunanji minister Avigdor Liberman, ki je bil rojen v Moldaviji in je prvi rusko govoreči šef izraelske diplomacije doslej. Tudi zaradi svojih korenin je zbliževanje z Rusijo uvrstil med prednostne naloge, v Moskvi pa so ga tudi zato sprejeli nadvse toplo. Srečal se je z vsemi najvišjimi predstavniki: predsednikom Medvedjevom, premierjem Putinom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Tega je še pred prihodom v Moskvo okrcal zaradi nedavnega srečanja z voditeljem Hamasa, na skupni tiskovni konferenci pa se je kritik vzdržal.
Od naše dopisnice
»Izraelsko-ruski odnosi so dosegli najvišjo točko,« je Liberman poudaril v tekoči ruščini, v kateri se je s sogovornikom posvetil predvsem izraelsko-palestinskemu sporu in iranski jedrski grožnji.
Rusija, ki je poleg EU, ZDA in OZN članica bližnjevzhodne četvorke, je obisk izkoristili predvsem za promocijo ideje o bližnjevzhodni mirovni konferenci, ki naj bi jo pripravili še letos. »Strinjala sva se, da bomo nadaljevali pogovore o pripravi te konference,« je zatrdil Lavrov, ki glede podrobnosti od Libermana sicer ni dobil jasnih odgovorov. Izrael je do mirovnih pogajanj v organizaciji Rusije skeptičen zaradi bojazni, da bodo nanjo povabili tudi predstavnike gibanja Hamas.
Rusija vseskozi poudarja, da se je traba pogajati tudi s Hamasom in Lavrov se je med nedavnim obiskom v Siriji že srečal z njegovim voditeljem Khaledom Meshaalom, ki tam živi v izgnanstvu. Po srečanju je poudaril, da so palestinski skrajneži prenehali obstreljevati Izrael, zato je Libermana tudi pozval k odpravi blokade v Gazi. Hamas pa je po njegovi oceni pokazal tudi več racionalnosti glede reševanja izraelsko-palestinskega spora. »Začutili so odgovornost, ki jo imajo do palestinskega naroda. Vedno smo jih pozivali, naj se vzdržijo nasilja in zdaj nas poslušajo. Treba je le še podpisati mirovni sporazum,« je bil optimističen v Damasku. V Izraelu so srečanje ostro obsodili, kritizirali pa so tudi ruske stike s skrajnim šiitskim gibanjem Hezbolah.
Liberman je v Moskvi izrazil bojazen, da bo nedavni severnokorejski jedrski poskus dal krila oblastem v Teheranu, ki mu k razvoju jedrskega orožja po prepričanju izraelskih oblasti odločilno pomaga prav Rusija. Ta nasprotno vztraja, da je pomoč namenjena zgolj miroljubnemu jedrskemu programu in se zavzema za obnovitev dialoga z Iranom. »Za to imamo res dobre možnosti, posebej zaradi stališč nove ameriške administracije,« je Lavrov nakazal, da veliko pričakuje predvsem od Baracka Obame. Sogovorniku je tudi zagotovil, da bo Rusija orožje na Bližnji vzhod prodajala le, če to ne bo ogrožalo ravnotežja v regiji. Po trditvah ruskega obrambnega ministrstva je Rusija že ustavila dobavo naprednih protiraketnih sistemov S-300 Iranu, za kar se je lani v Moskvi prizadeval izraelski premier v odstopu Ehud Olmert.
Glede trgovine z orožjem ima Izrael vse prej kot čiste roke in največ kritik z ruske strani je bila deležna prodaja orožja Gruziji. Tja je Izrael pred avgustovsko vojno v Južni Osetiji poslal tudi vojaške inštruktorje. »Zelo pomembno je, da oblikujemo enoten pristop do prodaje orožja našim regijam… Bližnjemu vzhodu in Kavkazu,« je pred prihodom v Moskvo poudaril Liberman. »Z Lavrovom se strinjam v tem, da je nedopustna vsakršna prodaja orožja, ki bi porušila ravnotežje moči in ogrožala stabilnost katerekoli regije,« sta sogovornika v Moskvi tudi glede tega vprašanja našla vsaj minimalno skupno točko.