Moskva – Kaspijska konferenca, ki jo je v Teheranu gostil iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, udeležili pa so se je predsedniki vseh drugih držav ob Kaspijskem morju, se je končala z deklaracijo, ki je v prvi vrsti odločna podpora iranskim jedrskim ambicijam in zaveza, da države tega območja v nobenem primeru ne bodo rabile za odskočno desko za napad na Iran. Sestanek je trajal cele štiri ure in čeprav niso dosegli dogovora o razdelitvi Kaspijskega morja, so bili s prvim sestankom po petletnem premoru zadovoljni vsi udeleženci. Najbolj zagotovo država gostiteljica.
Od naše dopisnice
»Države podpisnice poudarjajo, da drugim državam v nobenem primeru ne bodo dovolile uporabe svojega ozemlja za vojaško akcijo proti kateri od držav podpisnic,« je zapisano v deklaraciji, pod katero so se poleg iranskega predsednika podpisali še predsedniki Rusije, Kazahstana, Turkmenije in Azerbajdžana, torej vseh petih držav ob Kaspijskem morju. Izjavo medsebojne solidarnosti kaže razumeti predvsem kot odgovor na vse glasnejše govorice o ameriških načrtih za vojaško akcijo proti Iranu z ozemlja Azerbajdžana. Ta je sicer takšne trditve vztrajno zanikal, dejstvo pa je, da je bilo ameriško vojsko v zadnjem času pogosto opaziti med pregledovanjem letališč v Azerbajdžanu, ki je z zvezo Nato podpisal sporazum o sodelovanju.
Predvsem kot vodo na mlin Irana kaže razumeti tudi drugo točko skupne izjave, v kateri je jasno izražena podpora jedrskim ambicijam vseh držav, ki so podpisnice sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, torej tudi Irana. »Vse podpisnice sporazuma o neširjenju jedrskega orožja lahko v okviru mehanizmov Mednarodne agencije za jedrsko energijo brez diskriminacije izvajajo raziskave in uporabljajo jedrsko energijo v miroljubne namene,« je zapisano v dokumentu, ki ga je iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad označil za prelomnico v zgodovinskem sodelovanju držav kaspijskega območja.
Dogovora glede razdelitve Kaspijskega morja, ki po mnenju strokovnjakov skriva tretje največje zaloge nafte in zemeljskega plina, na srečanju niso dosegli, in med državami ni soglasja niti glede tega, ali gre za morje ali jezero. Za zdaj so se udeleženci dogovorili le, da lahko za vodenje stranke po Kaspijskem morju plovejo in izkoriščajo naravna bogastva le ladje pod zastavo držav tega območja. Delitev Kaspijskega morja je odprto vprašanje že od razpada Sovjetske zveze, ki si je do leta 1991 z Iranom delila polovico kaspijskih naravnih bogastev. Zdaj Rusija, Azerbajdžan in Kazahstan vztrajajo, da bi morali morsko dno med države razdeliti glede na dolžino obale, kar pomeni, da bi Iran dobil manjši delež.
Udeleženci srečanja so se dogovorili, da bodo nesoglasja poskušali zgladiti na prihodnjih srečanjih. Če bo šlo po sreči, pričakujejo dogovor že na vrhunskem zasedanju, ki bo čez leto dni v azerbajdžanskem glavnem mestu Baku. Sicer pa je bila v Teheranu ustanovljena tudi posebna gospodarska komisija pod vodstvom ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je za prihodnje leto v Moskvi že napovedal gospodarsko konferenco držav te regije. Pomemben gospodarski dogovor je bil sklenjen že na tokratnem srečanju, saj so se Iran, Turkmenija in Kazahstan dogovorili o gradnji kaspijske železnice, po kateri bodo prepeljali od osem do 10 milijonov ton tovora na leto. »Razglašam, da bo Kaspijsko morje vedno morje miru in solidarnosti med našimi državami,« je konferenco sklenil vidno zadovoljni gostitelj Ahmadinedžad, ki je končno vendarle dobil vsaj nekaj zaveznikov.