Moskva – V 5,3-milijonski Kirgiziji, najmanjši, zaradi ruskega in ameriškega vojaškega oporišča pa strateško najpomembnejši državi Srednje Azije, so medetnični spopadi zahtevali najmanj 45 življenj, več kot 630 ljudi je ranjenih. Spopadi med Kirgizi in Uzbeki so se razvneli v mestu Oš na jugu države, ki je utrdba pred kratkim strmoglavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva. Od oblasti se je moral posloviti po krvavih aprilskih nemirih, v katerih je življenje izgubilo 85 ljudi. Vse od takrat je država na robu vojne.
Od naše dopisnice
Tokrat je počilo v mestu Oš v Ferganski dolini, v katerem je etnična sestava prebivalstva najbolj eksplozivna, saj tam živi daleč največ Uzbekov v vsej Kirgiziji, kar 50 odstotkov. V noči na petek se je v etnično razdeljenem mestu zgodilo to, čemur so bili konec maja priča že v sosednjem Džalalabadu. Vneli so se spopadi med oboroženimi kirgiškimi in uzbeškimi tolpami. Drug na drugega so se spravili s kovinskimi palicami, noži, kamenjem in strelnim orožjem.
»Ne morem zapustiti mesta. Ni letov ali katerega drugega javnega transporta. Streljanje še kar traja in slišim ga tudi zdaj, ko se pogovarjam z vami,« je za AFP iz Oša po telefonu sporočila Andrea Berg iz organizacije Human Rights Watch. Ruske televizijske postaje so s prizorišča nemirov prenašale posnetke gorečih trgovin, avtomobilov in razbitih izložb.
Divjanje se je poleglo šele, ko je ulice preplavilo tisoč do zob oboroženih vojakov in na desetine vojaških oklepnikov, ki jih je tja napotila začasna vlada. K uvedbi izrednih razmer se je morala zateči le nekaj dni po tem, ko so jih v sosednjem Džalalabadu preklicali. »Izredne razmere bodo trajale od 11. junija do 20. julija,« je sporočil predstavnik začasne vlade Farid Nijazov. Policijska ura bo veljala od osmih zvečer do šestih zjutraj. »Rada bi se obrnila predvsem na kirgiške ženske. Drage sestre, vaše sinove, može in brate poskušajte s pravimi besedami prepričati, da se v teh razmerah ne smejo zatekati k maščevanju in jezi,« je začasna predsednica Roza Otunbajeva v precej čustvenem nagovoru mirila strasti.
V Kirgiziji bo 28. junija referendum o ustavnih spremembah, s katerimi bi oblast rada zmanjšala pristojnosti predsedniške funkcije. Ukrep menda ni po godu Bakijevu, ki se je zatekel v Belorusijo, od koder po trditvah začasne vlade neti medetnično sovraštvo. Navsezadnje je zaradi majskih nemirov v Džalalabadu oblast prestavila tudi datum predsedniških volitev; te bodo šele oktobra 2011. V skladu s prvotnimi napovedmi so jih nameravali pripraviti hkrati s parlamentarnimi volitvami, ki bodo 10. oktobra letos.
Ponovne nemire v Kirgiziji so ostro obsodili na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki poleg Rusije in Kitajske vključuje Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan. »Kitajska bo Kirgiziji skupaj z drugimi državami še naprej zagotavljala vso potrebno pomoč,« je v Taškentu izjavil kitajski predsednik Hu Jintao. »Iskreno upamo, da se bo obdobje notranjih trenj čim prej končalo,« se je odzval ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Da nasilje ni sprejemljiva alternativa, so opozorile tudi Združene države Amerike. Prav Washington, Moskva in Peking se v zadnjem času borijo za prevlado v Kirgiziji in Srednji Aziji.