Moskva – Poziv ruskega notranjega ministra Vladimirja Kolokolceva k ponovni uvedbi smrtne kazni, s čimer se je odzval na umore deklic v Irkutski regiji in republiki Tatarstan, je oživila razprave o obuditvi najstrožje kazni. Kontroverzno pobudo so nemudoma zavrnili politiki in borci za človekove pravice, državljani pa so ji precej bolj naklonjeni.
V skladu z določili Sveta Evrope je Rusija moratorij na izvajanje smrtne kazni sprejela 25. januarja 1996, rusko ustavno sodišče pa je 19. novembra 2009 odločilo, da smrtne kazni ne bodo obujali niti po januarju 2010, ko so po Rusiji začela delovati sodišča s poroto. S tem sodnim odlokom so smrtno kazen prepovedali. »Temo je končalo ustavno sodišče, katerega odločitve imajo vrhovno pravno veljavo in se jih ne more preklicati,« je vodja predsedniškega sveta za človekove pravice Mihail Fedotov povedal, da je smrtno kazen v praksi mogoče vrniti samo v primeru sprejetja nove ustave.
Predsednica moskovske helsinške skupine Ljudmila Aleksejeva poudarja, da bi Rusijo v tem primeru vrgli iz Sveta Evrope, kar bi po njenem pomenilo popolno izolacijo od modernega sveta. »Lahko seveda znova postavimo železno zaveso in začnemo živeti, kot smo pod Stalinom. Zanimivo bo spremljati, kakšne špranje bomo izdolbli v to zaveso, da bo mogoče skoznje pošiljati nafto in plin, zanju dobiti plačilo in ga potem spet usmeriti na zasebne račune v tujini,« je bila kritična najstarejša ruska borka za človekove pravice. Dodala je, da je po uradnih ocenah kar tretjina ruskih zapornikov nedolžnih, zato bi se s smrtno kaznijo zvišalo tveganje za usmrtitev nedolžnih ljudi: »Zločin je ubiti človeka, ne glede na to, kdo to stori. Ni važno, ali je zasebnik, ki ga ima večina za kriminalca, ali gre za državo. Če to stori država, v očeh ljudi zmanjšuje pomen človeškega življenja, zaradi česar postane družba bolj tolerantna do nasilja.« V Kremlju so z razpravo opravili s skopim komentarjem, da je to bilo zasebno mnenje Kokolceva, do katerega ima pravico, saj v Rusiji spoštujejo svobodo govora.
Smrtni grehi skozi ruske oči
Smrtni kazni so precej bolj naklonjeni navadni državljani, saj ji po zadnji javnomnenjski raziskavi neodvisnega centra Levada nasprotuje samo 21 odstotkov ljudi, kar je precej manj kot denimo v Evropi ali ZDA, kjer jo številne zvezne države še vedno izvajajo. »Rusija je precej konservativna država. Netolerantnost do vedenja zunaj družbenih norm je precej večja kot v drugih evropskih državah, a nižja kot v islamskih državah. V tem smislu smo nekje med Evropo in Azijo, kakršna je tudi naša geografska pozicija,« je namestnik direktorja Levade Aleksej Graždankin pospremil izsledke raziskave o tem, kaj je za Ruse največji greh. Pokazala je, da je zanje smrtna kazen precej bolj sprejemljiva od denimo homoseksualnosti, do katere ima odklonilen odnos kar 62 odstotkov vprašanih.
Za etično najbolj nesprejemljivo ravnanje so izbrali odpoved otroku, kar obsoja 75 odstotkov ljudi, na drugem mestu je samomor s 64 odstotki, homoseksualnosti pa sledijo kloniranje, poligamija, splav, medicinski poskusi na živalih … Smrtna kazen je pristala na osmem mestu lestvice »smrtnih grehov«.