Umetnik kot ulični anarhist

Zaradi akcije Revolucija pred palačo, med katero so prevrnili sedem policijskih vozil, »v katerih je spalo sedem pijanih in skorumpiranih policistov in s čimer so izpostavili nujnost radikalne reforme notranjega ministrstva«, sta v zaporu pristala dva njihova člana: Oleg Vorotnikov in Leonid Nikolajev. Zaradi obtožb o huliganstvu in spodbujanju sovražnosti do neke socialne skupine, v tem primeru policije, jima grozi do petletna zaporna kazen.

Protiekstremistične enote ruske policije so za petami tudi drugim članom skupine, te so zato poniknili v ilegalo, od koder so za Sobotno prilogo prek elektronske pošte pojasnili svojo osnovno filozofijo. »Naša umetnost je družbenopolitična. Vojno smo napovedali skorumpiranim policistom, tiranom in morilskim desničarskim birokratom,« pravi Natalija Sokol, ki ji ljubkovalno pravijo Kozlička. Glavni umetnik skupine Aleksej Plucer - Sarno, ki mu zaradi obtožb o ustanovitvi in vodenju kriminalne skupine grozi od 12 do 20 let zapora, je pobegnil v Estonijo. S performansom Sodobna umetnost je krvavo bruhanje se je januarja lani predstavil tudi v ljubljanski galeriji Škuc.

»Ni nam všeč, ko se po galerijah sprehajajo obiskovalci, ki brezbrižno srkajo vino, umetnost pa jim predstavlja predjed njihove neaktivnosti,« Sarno pritrdilno odgovarja na vprašanje, ali je njihova umetnost namenjena šokiranju, s katerim naj bi ljudi pripravili k razmišljanju. »Naši protesti so neustrašni, heroični, brezkompromisni in iskreni. Ni nas strah policistov, zapora in smrti,« je Sokolova izrazila pripravljenost na žrtvovanje. »Če jo primerjate z galerijsko umetnostjo, naša umetnost res deluje radikalno. V resnici gre predvsem za inovativnost. Uporabljamo umetniški jezik prihodnosti. Čez deset let naših stvaritev ne bodo imeli za radikalne, ampak za klasične,« dodaja Plucer - Sarno, ki za glavnega soborca označi Banksyja, najbolj znanega ustvarjalca protikapitalističnih grafitov na svetu. Za pravno pomoč zaprtima aktivistoma Vojne je pred kratkim namenil več kot 100.000 evrov.

Precej manj solidarno se je odzvala ruska umetniška srenja. »Od njih nismo dobili nobene podpore. Ruski umetniški srenji ni mar za nič drugega kot njihov glamurozen in konformističen umetniški posel. Enako so skorumpirani kot celoten ruski sistem,« je bil Plucer - Sarno kritičen v intervjuju za Russia Profile. »Ob aretaciji se ni zgodilo nič podobnega kot ob brutalnem pretepu novinarja Kommersanta Olega Kašina, ki je od svojih novinarskih kolegov prejel ogromno podpore,« je neprizanesljiva tudi ruska umetnica Lena Hades, ki je sama občutila, kaj pomeni, če dregneš v osje gnezdo. Zaradi umetnin, s katerimi naj bi sramotila Rusko pravoslavno cerkev in druge ustanove, se je znašla celo na sodišču.

Vojna trenutno šteje kakih 200 aktivistov, med katerimi jih je večina iz varnostnih razlogov anonimnih. Svetovnonazorsko simpatizirajo z anarhisti, socialisti, protiglobalisti, skratka vsemi radikalnimi levičarskimi gibanji. Njihova umetnost je brezplačna, prav tako niso povezani z nobeno rusko ali tujo umetniško galerijo ali organizacijo in ustvarjajo izključno z lastnim denarjem. »To niso umetniki, ampak marginalci. Nasproti poslopja ruske tajne službe FSB v Sankt Peterburgu so narisali falus. To ni protest, ampak navadno huliganstvo,« jih je raztrgal ruski znanec Aleksander Kalugin. »Intelektualci nam ploskajo, tirani nas poskušajo ubiti. Vsi ti odzivi na našo umetnost so del naše vsakodnevne dejavnosti. Umetnost je predvsem aktivno umetniško življenje,« Sokolove različni odzivi prav nič ne vznemirjajo. Kakorkoli že, s svojimi akcijami inovativno izpostavljajo rakavo rane sodobne ruske družbe.

Kifeljc, prosi za milost!

Že iz akcije, opisane na začetku, ki je bila usodna za dva aktivista, je jasno, da so njihova najbolj priljubljena tarča skorumpirani policisti. »Gabijo se nam dvolični policisti, ki so Rusijo raztrgali na koščke. Zahtevamo radikalno reformo ministrstva za notranje zadeve. Zahtevamo, da se odpusti in kaznuje vse bandite,« je Plucer - Sarno predstavil osnovno zahtevo. »Rusija se utaplja v korupciji in brezpravju ter sistematično krši človekove pravice in svobodo,« ga je dopolnila Sokolova.

Že pred tem so »policiste vljudnosti učili kar na policijski postaji«, kamor so jih spustili izključno zato, ker so v rokah nosili portrete ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva. Na policijski postaji so zato domnevali, da jim iz Kremlja prinašajo portrete novega predsednika, ki je dan zatem prisegel. Vorotnikov se je na policijsko postajo priplazil po vseh štirih, s čimer je poskušal opozoriti, da policija z imigranti ravna slabše kot z živalmi. Vse skupaj se je končalo s pretepom.

Med akcijo Policist v duhovniškem talarju je Vorotnikov v duhovniški opravi, z ogromnim križem in s policijsko čepico na glavi vstopil v elitni moskovski supermarket Sedmi kontinent, nabral pet vrečk najdražje hrane in pijače ter odkorakal, ne da bi poravnal račun. Nihče ga ni poskušal ustaviti, kar po mnenju skupine dokazuje, da sta policija in duhovščina v Rusiji nad zakonom.

Protiekstremistične enote ruske policije naj bi zakon kršile tudi med aretacijo dveh aktivistov. »Med racijo se policisti niso identificirali, ilegalno pa so mi odvzeli tudi dokumente. Brez njih niti jaz niti moj 18-mesečni sin Kasper ne moreva k zdravniku. Grozili so mi, da mi ga bodo odvzeli in ga poslali v sirotišnico, mene pa v zapor,« je Sokolova v intervjuju za Bomblog opisala osebno agonijo. »Razumeti morate peklenske razmere, ki vladajo v ruskih priporih. V malih celicah je stlačenih 60 ljudi, kriminalcev. To so ljudje s tuberkulozo, hepatitisom, aidsom. Biti v priporu je pri nas bolj grozno, kot da bi te dali na mučilno napravo,« je Plucer - Sarno v intervjuju za Russia Profile opozoril na nevzdržne razmere v ruskih zaporih. Povedal je še, da so policisti med aretacijo njihovima aktivistoma na glavo poveznili plastične vrečke, med vožnjo iz Moskve, kjer so ju prijeli, do Sankt Peterburga, kjer sta zaprta, pa so enega od njiju tudi brcali.

Orgija za naslednika Medvedka

Za skupino Vojna je marsikdo prvič slišal, ko so dva dni pred izvolitvijo Medvedjeva v državnem biološkem muzeju organizirali javno orgijo, na kateri je sodelovala tudi visoko noseča ženska. »J….. se za naslednika – malega Medvedka,« je medtem Plucer - Sarno, gizdalinsko oblečen v frak in cilinder, v ozadju razgrnil napis. Na dan volilnega molka je fotografije in videoorgije objavil na svojem blogu. »Pokazali smo, kakšna je predvolilna Rusija. Gre za zasmehovanje volilne farse in pornografskih volitev, kjer je Medvedjev na predsedniškem položaju nasledil Putina,« so upravičili za mnoge dokaj vulgarno akcijo.

Dodobra so se zgražali tudi udeleženci lanskega gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu, kjer se je med odpiranjem dvižnega Litejnega mosta čez reko Nevo na obzorju izrisal ogromen falus, ki je v višino meril kar 65 metrov, v širino pa 27 metrov. Še posebej zato, ker most stoji nasproti sedeža ruske tajne službe FSB. »Gre za monumentalen J… se ne le FSB-ju, ampak vsej hierarhični oblastni strukturi v Rusiji,« so razložili moto »skeča na prostem ali uličnega skeča«, kot so pri Vojni poimenovali novi umetniški izraz.

Že pred tem jim je uspelo »oskruniti« še en simbol ruske moči, Belo hišo, kjer je sedež ruske vlade. Ob 91. obletnici oktobrske revolucije so na pročelje zgradbe projicirali mednarodni anarhistični simbol, ki ga predstavlja lobanja s kostmi. »Bela hiša je za umetnika najboljše platno. Lobanja in kosti na pročelju so opozorilo oblastem, da je anarhija neizogibna reakcija na politiko ksenofobije in genocida,« je Plucer - Sarno zaokrožil akcijo z naslovom Napad na belo hišo oziroma Rojstni dan anarhije.

Zagotovo največ odobravanja je med Rusi sprožila protestna akcija, za katero je Vojno navdihnilo društvo Modro vedro, ki z nameščanjem modrih veder na svoje avtomobile izraža nasprotovanje neenakopravnosti na ruskih cestah, na katerih vlada nepopisen kaos. Politična in gospodarska elita se mu poskuša izogniti z nameščanjem opozorilnih modrih luči, ki jim Rusi pravijo migalke. Z njimi opremljenim vozilom se morajo umakniti vsi drugi udeleženci v prometu, dovoljene pa so jim tudi kršitve omejitve hitrosti in drugih prometnih predpisov. Na cestah, ki se v petek in svetek utapljajo v pločevini, se je zaradi njih uveljavil pravi kastni sistem. Pri Vojni so šli še korak dlje in aktivist Leonid Nikolajev, bolj znan kot Nori Lenja, se je z modrim vedrom na glavi vrgel na razkošno vozilo ruske tajne službe FSB z modro migalko na strehi, s čimer je ne nazadnje upravičil tudi svoj vzdevek.

Vojna v supermarketu!

Za Vojno so priljubljen oder, na katerem uprizarjajo svoje domislice, ruski supermarketi, v katerih se je zgodila že marsikatera akcija. Ena bolj domiselnih ima naslov Komemoracija za dekabristi oziroma Javna eksekucija, med katero so na oddelku luči največjega moskovskega supermarketa pripravili simbolno obešanje treh ilegalnih migrantov iz Srednje Azije in dveh homoseksualcev, med katerimi je bil eden za povrh vsega še Jud. S tem so obsodili rasistično in homofobno politiko nekdanjega moskovskega župana Jurija Lužkova, poklonili pa so se tudi spominu na pet ruskih revolucionarjev, ki so jih obesili leta 1826. »Eden je bil izjemen Pavel Pestel, ki je poskušal osvoboditi zasužnjenega ruskega kmeta. Ruse smo hoteli opomniti na libertarne ideje naših prvih revolucionarjev,« so zapisali v pojasnilu.

V sklopu Vojna v supermarketu so pred kratkim uprizorili tudi pripoved Kako je ena p…. nahranila celotno skupino Vojna, med katero je njihova aktivistka tako ukradla zamrznjenega piščanca, da ga je stlačila v svojo nožnico. Obsceno dejanje so pospremili z geslom Prenehaj se kurbati! »V sodobni Rusiji je na milijone kurb obeh spolov, ki so zgubili moralo in etnične principe; drug drugega vlečejo za nos in ubijajo,« so izpostavili glavno sporočilo in dodali, da je šlo hkrati tudi za »osvoboditev piščanca«, pri kateri so izrazili svoj čut za pravice živali.

Potepuške mačke so nahranili med performansom ob mednarodnem prazniku dela, ko so čez pult McDonaldsa metali potepuške mačke, s čimer so »uničili hitro hrano in nahranili lačne živali«. Medtem so vzklikali »Nad globalizacijo s potepuškimi mačkami!«, »Ne globalnemu fašizmu!« in »Smrt hitri prehrani!« Glavni namen njihove akcije je bil opozoriti na mizerno plačane delavce. »Barikade iz hamburgerjev delijo narod. Na obeh straneh barikad so ljudje, ki nimajo hrane in niso svobodni. Poleg tega mačke letijo zelo elegantno. Elegantno manevrirajo z repom, pristanejo na tačkah in zelo hitro pojedo hamburger,« so bile besede, s katerimi so pospremili akcijo, ki se je končala na policijski postaji.

Cenzurirana umetnost

Vojno je skupina Vojna, predvsem njihov glavni ustvarjalec Plucer - Sarno, napovedal tudi »ruski mainstream umetnosti, glamurju, konformizmu, patriarhalni represivni umetnosti ter bedarijam, ki jih je mogoče kupiti za denar«, kot pravi hišna fotografinja in urednica Jana Sarna. Večji del njihovih protestov je bil povezan predvsem s sodnim procesom proti Andreju Jerofejevu, nekdanjemu kustosu v znameniti moskovski Tretjakovski galeriji, in prav tako nekdanjemu direktorju Muzeja Andreja Saharova Juriju Samodurovu, ki sta bila spoznana za kriva »storitve dejanj, katerih cilj je bilo spodbujanje sovraštva«. Takšen je bil epilog 26-mesečnega sodnega procesa, ki je sledil razstavama Prepovedana umetnost in Previdno, religija!; slednja je zaradi domnevnega žaljenja verskih čustev bes zbujala predvsem v ruskih cerkvenih krogih, tožbo proti kuratorjema pa je nazadnje vložil ultranacionialistični Svet ruskega naroda.

Pri Vojni so sodni proces enkrat zmotili z glasnim igranjem na kitaro, v centru sodobne umetnosti Vinzavod so pripravili razstavo, na kateri so v žaljivih pozah predstavili »tožilce sodobne umetnosti«, med njimi poslance, duhovščino, predsednika in Svet ruskega naroda. Cenzuri so se uprli tudi med predstavo Letrizem v Osrednji hiši umetnikov, na katero jih je povabil prav Jerofejev. Ker niso želeli upoštevati navodil, so se jih varnostniki lotili kar s pestmi in spet so končali na policijski postaji. Gesla proti cenzuri so vzklikali tudi med uprizorjeno avtomobilsko nesrečo, ki so jo pripravili pred sodiščem, v katerem sta na zatožni klopi sedela obtožena kuratorja. Zaradi nesreče je zastal promet.

»Še naprej bomo pripravljali akcije, vendar o njih nikoli ne govorimo vnaprej. Naš slog ni, da bi veliko govorili in nič naredili. Naši napadi proti oblastem morajo biti nepričakovani,« ostaja Sarna skrivnostna o prihodnjih akcijah. »V Rusiji smo oblikovali levičarsko umetniško fronto. Naš cilj je oživiti živo politično protestno umetnost,« je Vorotnikov opisal njihov glavni cilj. »Definirali smo območje boja. Umetniki se morajo boriti za svoje pravice, mogoče tako, da postanejo aktivisti. Morajo razumeti, da so predvsem državljani, ki morajo v svojih delih izražati svoja stališča. Gre samo za to, da si pošten do sebe,« je Sokolova potrkala na vest svojih kolegov.

Kot pribito bomo za ruske ulične umetnike bojevnike še slišali in kot pribito bodo tudi odzivi na njihove naslednje projekte zelo različni. Njihova glavna tarča ostaja država, s katero še niso sklenili premirja. Previdno, Vojna! ¾

𝕏   Facebook   Telegram   Viber