Moskva – Iz diplomatskih krogov v Združenih narodih je pricurljala informacija, da sta Rusija in Kitajska v Teheranu že v začetku marca uprizorili skupno demaršo, s katero sta pritisnili na Iran, naj sprejme ponudbo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) o plemenitenju urana v Rusiji in Franciji. Ker ruska in kitajska diplomacija menda nista bili uspešni, naj bi se ti državi vse bolj nagibali k sankcijam, o katerih naj bi se stalne članice varnostnega sveta OZN začele pogajati že ta teden. Novica je marsikoga presenetila, saj sta se Moskva in Peking doslej ostro upirala sprejetju ostrejših ukrepov proti Teheranu, ki ga na Zahodu obtožujejo, da pod pretvezo civilnega jedrskega programa razvija atomsko bombo, do katere bi se lahko po nekaterih ocenah dokopal že v roku enega leta.
Od naše dopisnice
Rusko nezadovoljstvo s potezami islamske republike narašča, odkar so tamkajšnje oblasti zavrnile ponudbo IAEA o plemenitenju iranskega urana v Rusiji in Franciji. Mera je bila polna, ko so v Teheranu sredi februarja napovedali, da bodo sami začeli bogatiti uran. Rusija je vseskozi ustvarjala videz, da skupaj s Kitajsko ostaja edina ovira sprejetju »paralizirajočih« sankcij proti Iranu, kakor se je izrazila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je minuli teden v Moskvo pripotovala tudi ali predvsem v iskanju podpore za ostrejše ukrepe proti islamski republiki.
Začetek njenega obiska ni bil najbolj uspešen, saj je ruski premier Vladimir Putin tik pred prihodom prve dame ameriške diplomacije napovedal, da bo Rusija kmalu zagnala reaktor v iranski jedrski elektrarni Bušer, ki jo gradi rusko podjetje Atomstrojeksport. Naslednji dan je Clintonovi to v obraz povedal še ruski zunanji minister Sergej Lavrov. »Mislim, da se je v tem času preuranjeno ukvarjati s katerim koli projektom v Iranu, saj želimo Irancem poslati nedvoumno sporočilo,« se je Clintonova vzdržala ostrih kritik.
Morda je Putin tudi zato na srečanju prvič dopustil možnost novih kazenskih ukrepov proti Teheranu, kar je pozneje potrdil njegov zunanjepolitični svetovalec Juri Ušakov. »Sankcije niso vedno najboljša rešitev in so pogosto celo kontraproduktivne,« je svojo trditev nekoliko relativiziral. Da sankcije »redko delujejo, vendar so včasih neizogibne«, je med srečanjem s Clintonovo poudaril tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.
Zadnji ameriški osnutek predloga o sankcijah govori o prepovedi delovanja iranskih bank v tujini in tujih v Iranu, embargu na prodajo orožja z mednarodnimi inšpekcijami, kakršnega poznajo tudi v Severni Koreji, prav tako pa narekuje poostren nadzor nad iransko centralno banko in prepoved zavarovanja vseh pošiljk v Iran, vsebuje pa tudi črno listo iranskih ladijskih transportnih družb. Če se bo o sankcijah pripravljena pogajati tudi Kitajska, kot so potrdili nekateri zahodni diplomati, bodo morda o novi resoluciji v varnostnem svetu OZN glasovali že junija.
Sodeč po izjavah ruskih politikov je lahko Iran brez skrbi do julija, ocenjujejo analitiki. Ariel Cohen iz The Heritage Foundation meni, da se Rusija ne bo spustila v neposredno konfrontacijo z Iranom, vsaj dokler ne bo dokončala jedrske elektrarne v Bušerju. Dodaja še, da bo Rusija sankcije verjetno podprla samo, če bo od njih imela koristi. Denimo, če bi z njimi ustavili iranski izvoz nafte in plina v Evropo, s čimer bi se Rusija znebila glavnega tekmeca.