Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je na tradicionalni januarski tiskovni konferenci, na kateri se običajno posveti dosežkom ruske diplomacije v preteklem letu, osredotočil predvsem na aktualne izzive. Izrazil je upanje, da se bodo s prihodom novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Obame za rusko-ameriške odnose začeli lepši časi, in poudaril, da je egiptovski mirovni načrt najboljša pot do ustavitve nasilja v Gazi.
Od naše dopisnice
Vsakoletna tiskovna konferenca vodje ruske diplomacije sodi med novinarsko najbolj obiskane dogodke v Moskvi in tako je bilo tudi tokrat. Tem za obdelavo je bilo tokrat več kot kadar koli prej. Ker je Rusija ena od držav bližnjevzhodne mirovne četverice ( OZN, ZDA, EU, Rusija), z arabskim svetom pa ima tradicionalno dobre odnose, so diplomatska prizadevanja za sklenitev premirja v Gazi za Rusijo nekaj samoumevnega. Iran in Sirijo, največji podpornici Hamasa, je Lavrov tako pozval, naj radikalno palestinsko gibanje pripravita k sprejetju egiptovskega načrta za sklenitev premirja v Gazi. »Vse svoje sile moramo usmeriti v uveljavitev egiptovskega načrta,« je poudaril.
Veteran ruske diplomacije je namenil veliko pozornost tudi rusko-ameriškim odnosom po prihodu novega stanovalca v Belo hišo Baracka Obame. Zvenel je dokaj optimistično. Med drugim upa, da bo novi ameriški predsednik v nasprotju s predhodnikom Georgeom Bushem posvetil več pozornosti ruskim predlogom o skupnem rusko-ameriško-evropskem protiraketnem sistemu in bo opustil enostranske ameriške načrte za gradnjo protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem. »Opazili smo, da namerava Obama proučiti, ali je ta načrt sploh uresničljiv, tako cenovno kakor sicer,« je dejal in nadaljeval, da Rusija pred inavguracijo 20. januarja pozorno spremlja tako izjave bodočega ameriškega predsednika kot morebitnih članov njegove administracije. »Rusija je pripravljena na enakopraven dialog,« je Washingtonu ponudil sodelovanje.
Nemara še bolj občutljivo vprašanje od protiraketnega ščita so za Rusijo načrti o širjenju Nata na Gruzijo in Ukrajino, zato je Obamo opozoril, naj to ne postane njegova prednostna naloga. »ZDA bi se morale osredotočiti na ukrepe za odpravljanje finančne krize, ne pa na širjenje svojega geopolitičnega vpliva,« je svetoval novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku.
Kar se tiče Gruzije, je Lavrov izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja gruzinske vojske ob meji s separatističnima pokrajinama Južno Osetijo in Abhazijo in nenehnih provokacij na mejnem območju. Tam je bil včeraj ubit že enajsti gruzinski policist, kar je gruzinsko zunanje ministrstvo spodbudilo, da je pozvalo k namestitvi mednarodnih opazovalcev tudi v Južni Osetiji in Abhaziji, čemur Rusija odločno nasprotuje. Lavrov je tudi razkril, da Rusija sprva sploh ni nameravala priznati samostojnosti teh dveh pokrajin, a si je premislila zaradi bojevitih izjav gruzinskih politikov, kaplja čez rob pa so bile po njegovih besedah izjave iz nekaterih prestolnic zahodnih držav, na podlagi katerih je bilo mogoče sklepati, da bodo Gruzijo vnovič oskrbeli z orožjem. Izrazil je tudi prepričanje, da je zahodno priznanje Kosova povsem druga zgodba kakor rusko priznanje Južne Osetije in Abhazije, saj Beograd v nasprotju z Gruzijo ni nikoli kršil 1244. resolucije OZN, Gruzija pa je vztrajno kršila obveznosti iz mirovnih sporazumov, podpisanih z uradnim Suhumijem in Chinvalijem.
Plinski vojni se ni mogel izogniti. Po njegovih besedah ponuja največ možnosti za rešitev iz krize današnji plinski vrh v Moskvi, na katerega je povabil vse evropske voditelje.