Nobena skrivnost ni, da so lepa dekleta ena od slabosti številnih vplivnih politikov, gotovo pa nobeden od njih umetnosti obkrožanja z lepimi dekleti ni izdelal tako do potankosti kot italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je z lepimi telesi, morda celo niso samo to, zapolnil celo italijansko politično prizorišče. Verjetno je prav od njega prevzel okus za lepotice tudi njegov dobri prijatelj, ruski premier in nekdanji predsednik Vladimir Putin. Na njegovo pobudo se je na listi vladajoče stranke Enotna Rusija leta 2007 za vstop v parlament potegovalo več privlačnih ruskih manekenk, športnic in balerin, ki so moško domišljijo že pred tem burile s precej razgaljenimi časopisnimi fotografijami....
Nobena skrivnost ni, da so lepa dekleta ena od slabosti številnih vplivnih politikov, gotovo pa nobeden od njih umetnosti obkrožanja z lepimi dekleti ni izdelal tako do potankosti kot italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je z lepimi telesi, morda celo niso samo to, zapolnil celo italijansko politično prizorišče. Verjetno je prav od njega prevzel okus za lepotice tudi njegov dobri prijatelj, ruski premier in nekdanji predsednik Vladimir Putin. Na njegovo pobudo se je na listi vladajoče stranke Enotna Rusija leta 2007 za vstop v parlament potegovalo več privlačnih ruskih manekenk, športnic in balerin, ki so moško domišljijo že pred tem burile s precej razgaljenimi časopisnimi fotografijami. Večina »Putinovih bejb« oziroma »Puty-cats«, kakor so jih poimenovali angleški mediji, se je brez težav prebila v dumo, s katero se po številu privlačnih mladenk ne more kosati nobena druga podobna ustanova na svetu.
Ljubezen do lepih žensk je bila opazna tudi ob Putinovem 58. rojstnem dnevu, ki ga je praznoval 7. oktobra. Študentke novinarstva prestižne Moskovske državne univerze (MGU) so mu podarile koledar s svojimi razgaljenimi fotografijami in nič kaj sramežljivimi predlogi. Premier ni rekel nič, so pa svoje nestrinjanje z objavo alternativnega koledarja izrazile druge študentke novinarstva, ki jih v primerjavi s kolegicami verjetno ne odlikuje zgolj lepota. Zastavile so mu več provokativnih vprašanj, ki se mu jih ne upajo niti novinarski veterani.
»Vse najboljše, gospod predsednik,« je leta 1962 v atentatu ubitemu ameriškemu predsedniku Johnu F. Kennedyju, z zelo čutnim glasom zaželela nepozabna Marilyn Monroe. »Zdaj ko so mi vse najboljše zaželeli na tako sladek in celovit način, se lahko poslovim od politike,« se je takrat pošalil Kennedy.
Če bi takšen zaključek potegnil tudi Putin, bi veljalo, da je vse dobro, kar se konča dobro, si v teh dneh mislijo številni Rusi, ki jih koledar v stilu Pirellijevega ni najbolj navdušil. Ne toliko zaradi razgaljenih fotografij, ampak bolj zato, ker gre za jasen poskus utrjevanja kulta osebnosti. »Kaj pa pravite na tretjič?« ga ena od portretirank v seksualno eksplicitni retoriki sprašuje o možnosti še tretjega predsedniškega mandata.
Komentarji deklet so tudi zelo neokusni in se med drugim norčujejo iz strahovitih požarov, ki so Rusijo prizadeli avgusta letos. Povsem nepietetno do žrtev naravne katastrofe avgustovsko dekle denimo dahne: »Pogasil si požare, jaz pa sem še kar v ognju.« Podobno se je tragičnim dogodkom posvetila tudi novembrska izbranka. »Ne potrebujem požarnega zvonca, ampak vas,« s čimer se je odzvala na ostre kritike ruskega blogerja, ki je od Putina v času najhujše ognjene stihije zahteval, naj jim vrne požarne zvonce, s katerimi so v ruskih vaseh nekoč svarili pred ognjem. »Vzemite me za kopilota,« ga prosi eno od deklet, ki se tako odzove na propagandno akcijo, v kateri so Putina prikazovali kot pilota letala, s katerim so gasili požare, kar je v delu ruske javnosti prav tako sprožilo ostre kritike. Druga dekleta preprosto pravijo: »Vse najboljše Vladimir Vladimirovič«, »Ljubim vas Vladimir Vladimirovič« in »Vsem želim takšnega moškega«. Decembrsko dekle Ksjuša vse skupaj začini s predlogom za osebne čestitke, zraven pa priloži celo številko mobilnega telefona.
Na fakulteti za novinarstvo so se od projekta distancirali, odločitev založnikov, da na koledarju uporabijo njihovo ime, pa označili za netaktično. Proti avtorjem projekta in študentkam vseeno ne bodo ukrepali. Distanciral se je tudi Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov: »O koledarju slišim prvič. Gre za osebno iniciativno dame iz gibanja Naši in njen osebni okus.«
S koledarjem, ki so ga natisnili v 50.000 izvodih in ga je mogoče kupiti v ruski nizkocenovni trgovinski verigi Ašan, je javnost prva seznanila Kristina Potupčik, tiskovna predstavnica prokremeljskega gibanja Naši, ki z izdajo koledarja menda ni povezano. Razen, da je podjetniška ideja zrasla na zelniku dveh posameznikov, ki sta izšla iz njihovih krogov, diplomanta novinarstva Vladimirja Tabakova in Maksima Perlina, sodelavca televizijske postaje Russia.Ru. Potrdila sta, da gre za njuno podjetniško idejo, in upata, da se bo dobro prodajala. »Naš cilj ni bil pokazati neumne manekenke, ampak ženske, ki delajo, novinarke, ki imajo svoje mnenje in ga znajo utemeljiti. Lažje bi bilo za sto dolarjev najeti manekenke, ki bi bile verjetno celo lepše, vendar ne bi imele svojega mnenja. Odločili smo se za dekleta z glavo,« je koledar promoviral Perlin.
Morda imajo dekleta res glavo, v njej pa prazno slamo, zlobno pripominjajo tisti, ki vse to označujejo za neumnost, zaslepljenost in nekritičnost. Med njimi so tudi študentke novinarstva, ki v originalnem projektu niso sodelovale, so pa na podoben način povedale, da jim gre ob vsem tem dobesedno na bruhanje. Da bi zaščitile svoj ugled in ugled fakultete, so izdale alternativni koledar, na katerem oblečene v črno ter z lepilnim trakom čez usta Vladimirju Vladimiroviču postavijo ducat relevantnih vprašanj, kot so: Kdo je ubil Ano Politkovsko? Kdaj bodo izpustili Mihaila Hodorkovskega? Kdaj bo Rusijo pretresel nov teroristični napad?
Pogumna in pametna mlada dekleta verjetno ne bodo dobila odgovora, prav tako še nekaj časa ne bodo sedla v rusko dumo, kjer zdaj, žal, prevladuje enoumlje. Omenjena akcija vseeno vzbuja upanje, da se tudi v Rusiji počasi, a vztrajno stvari vendarle spreminjajo na bolje. Če ne drugega, dokazuje, da obstaja generacija, ki se ne pusti vleči za nos in se poleg tega ne boji izpostavljati. Nasvidenje, gospod predsednik!