Moskva – V beloruskih mestih so tudi minulo sredo potekale demonstracije proti režimu predsednika Aleksandra Lukašenka, na katerih se je zbralo 2500 ljudi. Po poročanju beloruske tiskovne agencije Belapan so pripadniki policije v civilnih oblačilih priprli kar 263 ljudi, med njimi tudi 13 novinarjev, nad mnoge pa so se po podatkih človekoljubne organizacije Vesna znesli z gumijevkami. Na spletnem družabnem omrežju Facebook pozivajo k naslednjim demonstracijam za spremembo režima že v nedeljo 3. julija, ko v Belorusiji praznujejo dan republike, po spletnih družabnih omrežjih pa je že začelo krožiti tudi vabilo k udeležbi na Pohodu milijonov, ki naj bi potekal od 25. marca 2012 do 26. aprila 2012. Na krilih »ljudske vstaje« je strnila vrste tudi beloruska politična opozicija, ki je od Evropske unije in ZDA dobila zagotovila o nadaljnji podpori.
Od naše dopisnice
»Premagajte strah: postanite junak,« je le eden od posnetkov, ki krožijo po spletnih omrežjih in državljane 10-milijonske Belorusije pozivajo, naj se na ulice zgrnejo v čim večjem številu. Na že četrtem protestnem shodu protestniki tako kot običajno niso vzklikali gesel in nosili transparentov, ampak so preprosto ploskali, zato so njihove akcije že poimenovali »tiha revolucija«. Oblasti poskušajo protestni val ustaviti z raznimi metodami; dekani fakultet študentom grozijo z izključitvijo, ob dnevu gneva pa so na trgih v središčih večjih mest organizirali koncerte, prireditve za otroke in podobne dogodke. »Zadnja akcija je pokazala, da število udeležencev na protestih ne narašča, in v Minsku jih je bilo celo manj kot prej. Oblasti so fizično zasedle prostor in glasba z raznoraznih dogodkov je preglasila aplavz protestnikov, s čimer jim je deloma uspelo uničiti format tihe revolucije,« je razmere analiziral Valerij Karbalevič iz analitičnega centra Stretegija.
Konec apatije
Aleś Łahviniec, beloruski politolog in sodelavec opozicijskega gibanja Za svobodo, nasprotno, ugotavlja, da protestni potencial iz dneva v dan narašča. »Akcije so pregnale apatijo in nezaupanje v lastne sile. Da se bo ozračje virtualne revolucije preneslo na celotno družbo, bo treba delovati na različnih ravneh. Vse in takoj je mogoče doseči samo v filmih in v virtualnem svetu, v realnem življenju pa je treba vložiti veliko truda,« je izrazil mnenje, da bo pot do sprememb dolga in trnova.
Če ne drugega je dogajanje na ulici spodbudilo h konsolidaciji belorusko politično opozicijo, je povedal sopredsedujoči opozicijske stranke Beloruskih krščanskih demokratov Vitalij Rimaševskij, ki je z drugimi voditelji opozicijskih strank sklenil pakt o skupnem boju proti diktatorskemu režimu. »Če se bo 29. junij zapisal v zgodovino, bo to zaradi sklenitve opozicijskega pakta in ne zaradi četrtih uličnih protestov,« je politični analitik Juri Čausov označil opozicijski pakt za velik napredek.
Podpora opoziciji
Beloruska politična opozicija je na srečanju v Varšavi od predstavnikov Evropske unije dobila zagotovila o odločni podpori, poljski zunanji minister Radek Sikorski pa je poudaril, da je uradni Bruselj pripravljen pomagati obubožani državi, če bo ta izpustila vse politične zapornike.
V litovskem glavnem mestu Vilnius, le 30 kilometrov od beloruske meje, je ameriška državna sekretarka Hillary Clinton mednarodno skupnost pozvala k solidarnosti z belorusko opozicijo. Prav razmere v Belorusiji so bile glavna tema dvodnevnega srečanja Skupnosti demokracij, neformalnega združenja več kot stotih držav, ki so ga leta 2000 ustanovile ZDA in Poljska. Pred srečanjem je neimenovani predstavnik administracije razkril, da bodo Združene države in EU krepile pritisk na beloruski režim na dva načina: z ukrepi proti predstavnikom beloruskega režima, ki vključujejo prepoved potovanja in zamrznitev računov, finančno pa bodo podpirale belorusko opozicijo in civilno družbo.
Visoka inflacija
V Belorusiji so cene življenjskih potrebščin v prvi polovici letošnjega leta zrasle za kar 34 odstotkov, kar jo uvršča med države z najvišjo stopnjo inflacije na svetu. V strahu pred naraščanjem nezadovoljstva so oblasti včeraj uvedle zgornjo mejo cen za vse življenjske potrebščine, minister za gospodarstvo Nikolaj Snopkov pa je prvič javno povedal, da se lahko belorusko gospodarstvo postavi na noge le, če bo do konca leta dobilo pomoč v znesku 1,4 milijarde evrov.
Za zdaj so dobili samo 565 milijonov evrov pomoči Evrazijske gospodarske skupnosti, v zameno pa so morali privoliti v obsežen program privatizacije, od katerega bo imela korist predvsem Rusija. Ta je zainteresirana za nakup tovarne kalijevega klorida Belaruskali, pogaja pa se tudi o nakupu še 50-odstotnega deleža beloruskega upravljavca plinovodov Beltransgaz, ki ga je uradni Minsk v zameno za nižje cene plina pripravljen prodati z velikim popustom.
Rusija, ki je doslej z ugodnimi cenami nafte in plina subvencionirala povsem nekonkurenčno belorusko gospodarstvo, je lani zvišala carine za svojo nafto, kar je precej prispevalo k trenutni krizi. Letos se izteče tudi štiriletna pogodba o nakupu ruskega plina, po kateri je Belorusija kupovala plin po precej ugodnejši ceni od evropskih porabnikov; že prihodnje leto naj bi ji začeli zaračunavati tržno ceno. Da Rusija sosedi ni več pripravljena gledati skozi prste, dokazuje tudi odločitev ruskega proizvajalca električne energije Inter RAO UES, ki je zaradi 38 milijonov evrov vrednega beloruskega dolga v sredo ustavil dobavo električne energije. Belorusija je dolg že poravnala, zato naj bi dobavo obnovili konec tedna.
Polona Frelih